Z Lukom sva že 2 vikenda neuspešno usklajevala proste termine in vremensko napoved. Prav zato sva bila v petek odločena, da greva v soboto (6.2.2021), kljub otoplitvi in slabi napovedi, nekaj enostavnega splezat. Po par klicih in nasprotujočih si mnenjih, sva se odločila za Zeleniško smer v Begunjščici (IV+/II, 200m). Greva pogledat, če ne bodo razmere OK, obrneva!
Zjutraj razmere na Ljubelju niso bili nič kaj vzpodbudne, južen sneg ter megla nad Zelenico. Po dolgočasnem dostopu do Doma na Zelenici je sledilo gaženje do vrha melišča. Na srečo sta nama pomagali delati gaz še 2 gospodični iz AO Kranj (Tina in Mojca), ki sta bili namenjeni v sosedno grapo (Rožičeva) #jobewelldone.
Začetek grape je bil dokaj dobro zalit, prav tako je bilo pa vidno, da se je del grape že splazil pred časom, zato sva malce lažjega srca nadaljevala. Prediralo se je do kolen.
Prvi skok je bil dokaj dobro zalit, tako da sva ga zlezla nenavezanega. Pri drugem sva se odločala ali navezat ali ne, na koncu sva se zaradi slabe podlage odločila, da bo boljše, če se naveževa. Štant je bil kar lepo pod nivojem snega. Luka je potem v vodstvu splezal brez problema tako drug in zadnji skok(detajl smeri), meni pa tudi ni bilo prav težko slediti začrtani poti. 
Po zadnjem skoku sva se razvezala in do vrha gazila napol pomrznjen sneg.
Zaradi megle na vrhu in nepoznavanju okolice, sva se odločila za povratek po isti poti nazaj. Pri sestopu sva uporabila 2 spusta ob vrvi.
Sledil je povratek do parkirišča ter analize ture.
Zaključek: četudi niso bile najboljše razmere, je bila tura vredna sobote…
#bolšetokotpaležatnakavčuinjokatnadrazmerami
Luka Žakelj in Matjaž Potočnik
Bravo fanta 🙂 Na dobre razmere čakat je hudič…