Trupejevo poldne

Na kratko, v redu je bilo.

Na dolgo pa:

Gor sva se vzpela skozi Jerman  in Železnico. Spustila sva se za Lepim vrhom proti Hladniku, zgornji del skozi macesnov gozd za prste obliznit. Tu sva se razšla, ona (ni žena) drugam, jaz pa domov kuhat. Spust naprej je bil fajn, dokler se graben ne zoži. Otoplitev je spustila precej plazov v graben, in je smuko spremenila v rodeo, do lovske koče. Po cesti v skozi Hladnik, po rokah in precej z ročno. Pod črto, v redu je bilo. Zvoženo pa bo precej, saj je bilo v bližnji in daljni okolici parkiranih blizu dvajset avtomobilov. Pa še dober sir in druge mlečne izdelke imajo pri Hlebanja.

Kakor koli, bolje tako, kot doma, in bolje slabo smučati, kot dobro hoditi.