OPEN SEASON! (spet)

Če se navežem na Andreja … tudi jaz pogrešam aktivnosti, oz. objave na tej strani. V bistvu smo toliko okrog, da nimamo časa pisati. 🙂

No, bolj ali manj bedno leto 2020 je pri meni prineslo vsaj nekaj dobrega – po poškodbi kolena sem se po dveh letih ponovno postavil na smuči.

Decembra sem tako šel preverit “teren” in opremo. Tisto tehnično in lastno (vezi, mišice, ravnotežje). Soriška planina je bila urejena, a zaprta. Začel sem s pol proge, potem pa odpeljal še eno celo.

Čez nekaj dni ujamem od prejšnjega dneva dovolj utrujenega Sebata, da sva šla spet na Lajnar. Tokrat sem odpeljal dve polni. Smučišče pa se je ravno tisti petek odprlo.

No, potem nas je dobro zasulo in na božič smo se s kolegoma iz druge regije namenili proti Mrežcam. Slaba kondicija, v resnici pa vreme in megla za izgovor … in smo šli samo do Lipance. Vidljivost je bila zaradi megle, vetra in padavin sicer res slaba. Detajl ture je bila vožnja do pl. Zajavornik, ko smo tistih 5 km od glavne ceste dobesedno plužili 30 cm novega:

Smo si rekli: “Saj, ko bomo nazaj bo že spluženo”. Pa ni bilo. Tako, da smo plužili še nazaj.

Tisti dan smo bili tako edini avto pri pl. Zajavornik. 🙂

Video:

No potem pa je prišel tisti pravi lepi dan … Mrzel, sončen, poln pršiča. Na Dovški babi turno še nisem bil, zato sva se Kristino 26.12. odpravila pogledat. Z avtom sva, kakopak, prišla do konca in parkirala dobesedno na začetek špure. 🙂

Tole je nastalo:
(pršič je še vedno najbolj prijazen do kolen)

Ker je bilo tako dobro smo šli takoj naslednji dan spet na Babo. Janez je za praznike in čez novo leto iz Gruzije in Nemčije pripeljal svojo Marto s Poljske. Vreme pa … dobesedno pokrov, kot kaže ena od fotk:

Video: