Med tednom me je Ajda spraševala, ali gremo plezat za vikend in dodala, da ima čas že v petek. Hana je rekla, da v petek ne more. Pa sva se zmenila z Ajdo za petek. Na koncu se je pridružila še Hana. Ker so se mi prejšnji večer sprostili plani za soboto začnem pogovor: »Ej, punce, jaz sem drugače tudi jutri frej. Kam gremo?« »Joj, kaj nisi povedal, bi prespali v bivaku gor?« Beseda je dala besedo in s postankom na jeseniškem Petrolu smo naredili zalogo hrane za dva dni. Glede na lepo napoved smo se čudili praznemu parkirišču, si veselo oprtali nahrbtnike in zasopihali v breg. Kmalu smo dosegli bivak in ugledali smer Severni raz v Visoki Beli špici. Smer, v kateri so stojišča navrtana in po večini kar blizu skupaj (30 m), že od začetka ponuja izvrstno skalo. Ker je usmerjena na sever smo plezali v senci in hrepeneli po soncu, ki smo ga začutili šele na vrhu. Sledil je še sestop po uhojeni stezi in nato dva spusta po vrvi do melišča. Pri bivaku se je prvi dan končal.
Vstopni raztežaj
Prehod na raz
Slika za vnuke #1
Naslednjega dne smo se zbudili v hladno jutro, zato smo se po zajtrku nekoliko dlje tajali pod prvimi sončnimi žarki. Ko smo odvrgli prve plasti oblačil, smo krenili proti Mali Lojtrci v smer Ive – Piemontese. Od daleč se vidi, kje poteka smer in kmalu smo na vstopu, nekaj ur kasneje in po sedmih raztežajih pa tudi na vrhu. Smer je z izjemo polovice zadnjega raztežaja obrnjena proti jugu, zato ni bilo potrebe po dolgih rokavih. Sestop z maloprostornega vrha se začne s kratim spustom po vrvi do poti, ki kmalu pripelje do razcepa. Tako na levi kot na desni strani je moč opaziti možice. Mi smo ubrali desno pot, ki je postajala vse bolj strma in sumljivo sitna, dokler nismo naleteli na skalo s prusikom: »Aha, abzajl!«. Ta je nekoliko daljši kot prvi, del spusta pa poteka v stilu bingljanja z nogami stran od dosega skale. Po tem smo ujeli shojeno pot, ki se kmalu pridruži markirani poti, po kateri smo bili v dobri uri nazaj pri avtu. Plezalni izlet se je končal z analizo ob pici v Kranjski Gori.
Mrzlo!
Toplo!
Slika za vnuke #2
Obe smeri ponujata kompaktno skalo (razen raztežajev II) in preprosto orientacijo. V dveh dnevih smo opazili le še eno plezalno navezo in samo nekaj pohodnikov.
Plezali: Ajda, Hana, Matevž
Visoka Bela špica, Severni raz, IV/III, 280 m
Mala Lojtrca, Smer Ive – Piemontese, IV/III, 250 m
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.