Za tako smer je pa vredno riskirat- Diretissima(Visoka polica)

V torek 11.8. se z Nejcom in Meto odpravimo v dolino Bele vode na Visoko polico po smeri Diretissima(IV,V-). Zaradi napovedanih popoldanskih ploh že ob 4:30 štartamo iz Nakla, ob 6:00 pa se že vzpenjamo do vznožja stene. Po uri in pol dostopa smo že skoraj pod steno, vendar nam muhasto vreme postreže s padavinami. Ker smo tako blizu stene, nekaj časa prevedrimo pod ruševjem in nesigurno gledamo v nebo in telefone z upanjem, da se bo vreme popravilo.

A bo nehov tale dž?

Pod streho

Ploha mine in oblaki se deloma razkadijo zato hitro vstopimo v steno in upamo, da se dež ne vrne. Mihelič v vodničku kvaliteto skale in uživanje v smeri opiše kot brez primere v Julijcih. Ko začnemo plezati vidimo, da vsaka beseda drži. Smer nam postreže z izpostavljenemi raztežaji in zelo trdno skalo. Število dobrih oprimkov je večje kakor število hrane v samopostrežnem bifeju, zato človek sploh ne ve kaj bi prijel. Orientacija tudi ni zahtevna in vsi trije med plezanjem vriskamo od veselja. Smer je tudi opremljena s klini in kakovostnimi naravnimi roglji za varovanje in med plezanjem uporabimo točno en klin(pa še to ga ne bi bilo treba).

Nažalost je vsega lepega konec. Kmalu pridemo pod vrh, kjer se smer položi(II), vendar skala ostaja dobra vse do konca. Celih 200m smeri nam po dveh urah in pol prehitro mine. Na vrhu se nam tudi vreme odkupi za jutranje plohe s soncem in tako z užitkom še malo posedimo na vrhu. Nato se odpravimo navzdol po grebenu in na začetku je sestop dokaj zahteven in strm nato pa se postopoma položi in po dveh urah smo pri avtu. V dolini se na hitro vržemo še v Rabeljsko jezero, takrat pa se začne močan naliv, tako da se hitro pospravimo v avto in odpeljemo proti domu.

Po tako lepi smeri smo na vrhu do ušes nasmejani