Letošnje počitnice sva z Blažem nameravala začeti s plezalnim taborom na planini Zapotok, ker pa je bila vremenska napoved bolj slaba sva se odločila, da odrineva proti morju pošlatat toplo skalo. Po kratkem iskanju sva po naključju našla Dabarske kukove.
Dabarski kukovi ležijo na planini Ravni Dabar na nadmorski višini nekaj čez 1000 m v Severnem Velebitu. Tu se nahaja tudi planinska koča vendar je vse zgledalo bolj kot ne zapuščeno, zato sva kampirala na divje pod steno. Večino časa sva bila sama, srečala sva le nekaj navez, saj so kukovi bolj obiskani spomladi in jeseni. Zjutraj so naju zbujali zvoki volkov in divjih svinj, kar daje pravi občutek divjine.
Kar se tiče smeri prevladujejo žlebiči in luske. Plezarija je odlična in v vseh smereh sva res uživala. Skala je kompaktna, vse smeri so navrtane, v starejših smereh pa vseeno priporočava šlinge za ušesa, jebe in frende, ker so svedri precej narazen.
Smeri so ocenjene po frikovsko, prevladujejo 6b in 6c, dolge so do 190 m. Dostop in sestop sta kratka, urejena pa so tudi sidrišča za spuste.
Vsekakor se še vrneva nazaj bolj natrenirana, letos pa sva zlezla:
Starter 4c, 65m
Alteweibersommer 5c+, 120m
La figlia del capitano 6a, 185m
Singing in the rain 5c, 145m
Po Dabarskih kukovih sva se odpravila proti Krku, kjer sva špilala turista. Ker pa so naju kmalu zasrbeli prsti, sva šla v popoldanski senci frikat na Belove skale.
Klic po naših hribih pa je bil premočan, zato sva se z Gerbcem zmenila za Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki. V smeri smo bili sami, družbo pa so nam delali base jumperji.
Hvala Gerbcu za super turo!
Naslednja postaja: ferajnovski tabor v Dolomitih 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.