Plezanje v Čavnu in osmica na Krasu

Pretekli vikend se nas je 8 članov odseka odpravilo proti Krasu. Prvoten namen izleta je bila kraška osmica, za združitev prijetnega s koristnim pa smo se odločili da gremo najprej malo poplezat. Izbrali smo si Čaven.

V Kranju nas preseneti dež, k sreči pa nas na Primorskem pričaka idealno (pretežno oblačno 😁) vreme. Prvi del dostopa do izbranih smeri je lepa in dokaj položna gozdna pot, nato pa sledi neudoben spust po zoprnem melišču.

Vlado pelje naju s Timeo v Smer malega Miha (V-/III, 190 m), Matic pelje Žiga in Bošta v Jernejevo smer (VI-/IV+, 160 m), Anja in Matej pa izmenjaje plezata Krvavo smer (V+/IV, 205 m). Stena je res zanimiva, en kup skalnih blokov, naloženih en na drugega. Plezat je treba kot po jajcih, precej skal je majavih – dve večji nam tudi zletita s stene.

Našo smer smo preplezali v 4 raztežajih. Z izjemo parih detajlov (“navidezno lahek kamin” v opisu pove dovolj) gre za dokaj lahko plezanje. Največ nevšečnosti povzročajo majave skale, tako da je primernih oprimkov precej manj kot izgleda na prvi pogled. Previdnost ni odveč niti pri varovanju napredujočega, saj se hitro lahko znajdeš v vpadnici padajočega kamenja, kar velja predvsem za zadnji raztežaj.

Jernejeva smer ponuja lepo plezanje, fantje so imeli samo nekaj pripomb čez potek smeri – prva dva raztežaja imata smiseln potek, zatem se pa sprehajaš sem ter tja da najdeš začetek vsakega naslednjega raztežaja. Seveda je tudi tu potrebna previdnost.

Izmed izbranih smeri je sodeč po odzivih najlepša Krvava, saj sta Anja in Matej priplezala na vrh brez kakršnihkoli pripomb.

Plezamo takorekoč vštric in tudi na vrhu smo skoraj istočasno. Nagrajeni smo z lepim razgledom na Vipavsko dolino in bogato floro. Tako zadovoljni odidemo v dolino, novim dogodivščinam naproti.

To je bil super uvod v preostanek dneva, ki smo ga dodobra izkoristili: obiranje češenj, prstomet, obilo pršuta (z nekaj sira) in ostalih dobrot, odličen teran, druženje s konji, harmonika in ples. Naslednji dan pa zajtrk pri Timei in skok čez mejo v Portopiccolo. Domov smo odšli z dobrimi vtisi ter kar nekaj litri terana.

Skratka: imeli smo se tok fajn, da smo se s ponosom odločili, da je bil to 1. tradicionalni vikend s plezanjem in kraško osmico (ok, pri imenu je še nekaj prostora za izboljšave)! 🙂

Timea, hvala za organizacijo, ostalim pa za dobro družbo!