V soboto, 8.2.2019, smo se Luka Žakelj (vodja ture), Simon Končan in jaz odločili, da se povzpnemo na letos že mnogokrat obiskano Vrtačo po Y grapi. Ker pa sva bila s Simonom prvič v omenjeni grapi, sva se ture vseeno lotila z veliko mero navdušenja. Pričeli smo ravno ko se je naredil dan, in se nato v lagodnem tempu (moči sva s Simonom hranila za ledno plezanje ponoči) povzpeli z Ljubelja do Doma na Zelenici. Pot do tja je vodila še bolj ali manj po snegu, od Doma do vstopa v Suho ruševje pa je snežna odeja postajala čedalje tanjša in bolj razdrobljena in tudi v Suhem ruševju ni bilo dosti drugače. Obsežna melišča na severnem in južnem obodu krnice so bila že precej kopna. Pogled proti zatrepu, nad katerim kraljuje Zelenjak, je bil v soncu res čudovit. Za dostop do grape smo izbrali jezik v dopoldanskem času še trdega snega, ki se je spuščal do dna krnice po melišču točno v vpadnici vstopa v Y. Kmalu po tem, ko smo zagrizli v strmino, sem si že odpenjal vrhnja oblačila in napravil nekaj fotografij. Orientacijsko neproblematična grapa je imela lepo ohranjeno snežno odejo in po trdem snegu smo po levem kraku brez težav hitro dosegli vrh, na katerem je bilo že kar nekaj obiskovalcev in planinska kavka. Po sestopni smeri v južni grapi je bil sneg že močno ojužen. Med hitrim spustom smo dvema skupinama vzpenjajočih mimogrede pojasnili, da ne hodijo po Y, ker je ta na drugi strani grebena, na kopni planinski poti proti Zelenici sneli dereze in odhiteli do Ljubelja. Zame je bila to lepa izkušnja v odlični družbi na sončen kulturni dan, ki ga ne bi mogel bolje izkoristiti.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.