Mia Krampl svetovna podprvakinja v težavnostnem plezanju

Svetovno prvenstvo v športnem plezanju Hačiodži 2019 na Japonskem je bilo najuspešnejše do zdaj, slovenska reprezentanca v športnem plezanju pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in trenerjev Luke Fonda in Urha Čehovina se domov vrača s štirimi odličji, eno olimpijsko normo in vrsto drugih vrhunskih rezultatov. Skupna bera treh zlatih in srebrne medalje jo postavlja na mesto najuspešnejše reprezentance na letošnjem SP.

Prvo ime športnega plezanja je Janja Garnbret (Šaleški AO), edina v zgodovini tega športa, ki je na istem svetovnem prvenstvu osvojila naslov svetovne prvakinje v treh različnih disciplinah, hkrati pa je tudi edina med slovenskimi športniki, ki je na enem svetovnem prvenstvu osvojila tri zlate medalje. V Hačiodžiju se je najprej zapisala v zgodovino kot prva plezalka, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje v balvanskem plezanju, nato je postala prva ženska, ki je na istem svetovnem prvenstvu slavila v težavnosti in balvanih, nato pa edina v zgodovini športnega plezanja s trojčkom zlatih medalj v težavnosti, balvanih in kombinaciji. S skupno šestimi zlatimi odličji je ženska z največ zmagami na svetovnih prvenstvih, poleg njih ima še srebrno, na Japonskem pa si je priplezala tudi vozovnico za olimpijske igre Tokio 2020 ter postavila osebni in slovenski ženski rekord v hitrosti.

Uspeh Garnbretove je dopolnila Mia Krampl (AO PD Kranj), ki je navdušila z naslovom svetovne podprvakinje v težavnostnem plezanju, in to v sezoni, ko je prvič stopila na zmagovalni oder svetovnega pokala (tretje mesto na balvanih).

V Hačiodžiju je slovenske barve zastopalo 13 članov slovenske reprezentance v športnem plezanju, za olimpijsko normo pa se je potegovalo sedem kombinatorcev. Poleg Garnbretove je v kvalifikacijah kombinacije nastopila še četverica: Kramplova si je priplezala 14. mesto, Jernej Kruder (ŠPO PD Celje Matica) in Vita Lukan (ŠPO PD Radovljica) sta se uvrstila na 16. in Lučka Rakovec (PK FA) na 17. mesto.

V težavnosti velja poleg zlata Garnbretove in srebra Kramplove izpostaviti še sedmo, deveto, deseto, 12. in 20. mesto Vite Lukan, Lučke Rakovec, Domna Škofica (ŠPO PD Radovljica), Tjaše Kalan (AO PD Kranj) in Martina Berganta (PK Škofja Loka), v balvanskem plezanju je poleg zmagovalke Garnbretove najvišje posegel Jernej Kruder na 10. mestu, Lučka Rakovec, Urška Repušič in Mia Krampl so si priplezale 12., 15. in 17. mesto, Anže Peharc je bil 21. Po svojih najboljših močeh so se potrudili tudi Luka Potočar (ŠPO PD Radovljica), 27. v težavnosti, Gregor Vezonik (AK Ravne), 39. na balvanih, in Mina Markovič (ŠPK Plus), 46. v težavnosti.

Slovenska reprezentanca v športnem plezanju je na letošnjem prvenstvu osvojila štiri žlahtna odličja in tako skupno število medalj na svetovnih prvenstvih dvignila na 18. Martina Čufar je leta 2001 v težavnosti postala prva Slovenka z naslovom svetovne prvakinje. Mina Markovič je bila v letih 2009, 2011 in 2014 tretja v kombinaciji, leta 2014 tudi svetovna podprvakinja v težavnosti in leta 2016 v Parizu tretja v tej disciplini. Maja Vidmar je v letih 2007 in 2009 dosegla bron v težavnosti, v moški konkurenci pa je najvišje posegel Jernej Kruder z drugim mestom v balvanskem plezanju leta 2014 v Münchnu. Janja Garnbret je leta 2016 v Parizu postala svetovna prvakinja v težavnosti, leta 2018 v Innsbrucku osvojila srebro v isti disciplini ter postala svetovna prvakinja v balvanih in olimpijski kombinaciji, v Innsbrucku si je balvanski bron priplezal tudi Gregor Vezonik. Leta 2019 je Garnbretova pisala zgodovino z zlatimi odličji tako v balvanskem in težavnostnem plezanju kot v kombinaciji.