Konec junija smo se družina Krajnc za začetek odpravili v severno steno Male Raduhe. Brez velikih pomislekov in z dihanjem drugih navez za ovratnik smo se najprej podali v Zagorčevo smer. Smer ponuja izredno lepo plezanje, kompaktno skalo in prečudovit razgled. Iz vrha smo sestopili po poti, ki vodi direktno do pod stene. Nato smo splezali še smer ZZ in Plate. Čeprav se nam je skala zdela trdna in kompaktna pa so iz sosednjih smeri v dolino letele velike skale, zato previdnost še zmeraj ni odveč.
fbt
btr
btr
V naslednjem tednu sva se v popoldanskih urah v navezi oče-hči odpravila v Begunjščico. V vročih poletnih dneh je plezanje tam pravi užitek. Prvi dan sva splezala Šentansko smer, ki v sredini smeri ponuja raztežaj s prečudovito razpoko in je to tudi najlepši del celotne smeri. Drugi dan sva splezala še Smrketo in neko varianto Spominčice in Kiklopa, saj sva zgrešila vstop v Kiklopa.
V petek 5.7. sva se prav tako v navezi oče-hči odpravila v Debelo peč. Že po samem dostopu do pod stene sva bila čisto mokra, zgleda je prejšnjo noč kar dobr deževal. Po pogledu na steno sva se odločila, da nadaljujeva z zastavljenim ciljem. Podala sva se v Parižanko. Zvok zabijanja in izbijanja klinov naju je spremljal preko težjih raztežajev, saj so nama mokre razpoke predstavljale kar precejšen izziv. Skala je do priključka na Raz kompaktna, sledijo 3 raztežaji po šodru nato pa spet lepo plezanje na vrh Debele peči. Sama smer je izredno lepa in zame kar naporna. Na vrhu malica in malo počitka, nato pa mukotrpen in dolg sestop v dolino. Cel dan nama je vreme služilo in tura je bila več kot uspešna.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.