Korzika – Ride like the wind

»Prelepa zelena begunjščica, zame najlepša si vseh gora…«

 

Je odmevalo v polanskem avtu, skupaj z ubranim fušanjem 5 zaspanih glasov. Ob kombinaciji petja, ekstra pekoče medice, dobre volje in preklinjanju italijanskih dilatacij smo se hitro znašli na pekočem asfaltu v Livornu. Tam smo se prvič videli še s preostalo posadko. Zaradi neugodnega vremena za plovbo, smo skupaj uspešno menjali odtenke kožne barve in manjšali količino tekoče prtljage. Hudo vetrovno vreme nas je spremljalo celotno plovbo in notranje uho je bilo za spremembo, bolj obremenjeno od zunanjih dveh. 6 punc nima za burek proti vremenu. Je pa bila dobra uvertura v vedno prisotno pihanje (^2) na otoku. The sea was angry that day week, my friends.

1.DAN – Prelepa gorenjska

Prvi dan smo vsi razen perspektivcev začeli s frikanjem v Col de Bavella. Scenična pokrajina, bujni gozdovi, skala vsepovsod naokrog, nas je dodobra navdušila. Granit je ponujal vse od plat, poči do tofonov in norih streh. Soncu navkljub, pa smo po kurje krilili in se zavijali v puhovke. Katja, Domen, Matic in Luka so že prvi dan zarinili v daljše smeri. Veter jim je na obraz pritisnil kar široke nasmeške, krivi pa se najbrž lahko tudi, po njihovih besedah, neverjetno lepe smeri. Večer smo preživeli ob odkritju pevskega talenta, kirurški operaciji šagice in nastavljanju vedra. Stopnica pa je bila zvečer usodna za gleženj nič hudega sluteče punce.

2.DAN – The answer is blowing in the wind

Dežju smo ušli na sever, po vijugajoči cesti, polni krav, na griče nad Bastio. Skala je bila, najbrž zaradi same izpostavljenosti in pa pridiha skrilavca, zanimivo nazobčana in poličkasta. Naša vriskanja in vzklike je saint-florentski  veter nosil vse do Bastie in najbrž še dlje. Kronometrski dirki kompletov okrog svedrovcev navkljub  pa smo vztrajali do popoldanskih ur. Preostanek dneva smo preživeli ob ogledu Bastie in čakanju na pivo. Zvečer pa je sledil slavni Klemenčičev chicken curry.

3.DAN – Zbudi me za 1.maj

Windy kaže 5m/s in večino nas to opogumi, da povohljamo tudi kako dolgo smer. Ko smo uskladili prevoze jih je večji del odšla v višji del Bavelle, četvorec pa v nižje ležeče špice. Tiste zgoraj je ponovno prevetrilo, mi pa smo se prijetno posončili. Plezarija pa – u la la. Popoldne sva se z Majo igrali drvarke in tako pripravili prvomajski kres na plaži. Prižig je sicer zgledal nekako v smislu:

“Od kje zdej piha? – Premakn se, premakn! – O, lej iskra je bla! – Neee, baraba se je spet obrnu, premakn se! Hitr, hitr! Dej vejce, dej vejce…”

Čista sreča, ali pa strele trme iz oči. Večer se je končal prijetno toplo! Kitara ob ognju, pesek v zobeh, pivo v rokah. Kaj češ še lepšega?

4.DAN – It’s raining men.

Sledil je premik iz obalnega udobja v hladnejšo klimo. Druščina se je malo raztreščila, saj so nekaterili zopet zarinili dolge smeri v Bavelli. Pa so zaradi hitrega pojava slapov po stenah hitro obrnili. Preostali pa smo se zedinili, da dan preživimo na jugu Korzike in tako odkrijemo še kak lep kotiček. Nekateri so bolderirali in za crash-pade uporabljali kolege, drugi pa frikali v apnencu – s pogledom na morje in mestece Bonifacio. Da pa se je kulturno udejstvovanje začelo prej, je poskrbel dež. Oziroma prš. No, pa morebiti tudi močna podzavestna želja po počitku. V Bonifaciu smo našli poletje tako, da je bilo hladno pivo dobrodošlo. Če ga naročiš z angleškim naglasom, baje zraven dobiš tudi srajco. Ogledali smo si bele pečine in pa trdnjavo. Ta francoski – la petite vse – te kar malo očara.. Po ogledu smo se odpeljali proti severu v dolino Ristonice in se nastanili v apartmajih oziroma kamp hišicah.

 

 

5.DAN – It’s a long way , to the top if you wanna rock’n’roll

 

To  je bil dan D za plezanje dolgih smeri. Čeprav so bile stene višje ležeče, pa je bila temperatura, kar optimalna za plezarijo. Raztreseni smo bili po večjem delu doline, navdušeni pa smo bili vsi isto. Vrsta skale je drugačna od tiste v Bavelli, je bližje gnajsu, kot granitu. Plezarija pa še vedno raznovrstno vrhunska – tofoni, plati, zajede. Vse skupaj ob lepem razgledu na zasnežena pobočja in ledeniška jezera. Povsod pa je sestop isti in dolgotrajen – abzajl. V skali kakršni je, pa se vrv rada zatakne tako, da znanje prusikarjenja ali pa občutek za poteg nista odveč.

 

 

6.DAN – High hopes

 

Zadnji plezalni dan smo nekateri izkoristili s frikanjem, drugi pa ponovno v dolgih smereh. Najbolj ambiciozni so bili Katja, Matic in Luka, ki so zarinili in preplezali nepopustljivo Esmeralda . Ta leni smo se pa martinčkali v ti. najbolj popularnem plezališču v Ristonici. Sprva smo se spraševali katera butara je dovolil uporabo tega vzdevka, saj smo namesto 10 minutnega dostopa dobili dobrih 30 min lazenja skozi trnja, grmovje in ruševje. Nato pa pri plezališču odkrili, da smo pravilno pot seveda zgrešili. Ja no, kjer je volja, tam je pot. Smeri so bile po ocenah, kar navite, z zanimivo frekvenco varovanja. Tiste težje smeri (6c in gor) pa prav za vriskat. Večer smo vsi preživeli skupaj in hkrati vsak posebej.

7.DAN – Englishman in New York

 

Dežju smo ušli na vzhod in se igrali angleže v Ajaciu. Zaradi neuporabe GPS-a se je druščina najprej razpolovila, zaradi pomanjkanja volje pa še razčetverila. Nekateri so občudovali rt in zaliv, drugi preizkušali temperaturo morja, tretji spali na mestnem obzidju, četrti pa pili kavo z mlekom brez mleka. Pot nazaj pa se je skoraj končala s porivanjem avtomobila, če sreča ne bi bila na strani korajžnih. Oziroma delujoča bencinska postaja sredi gozda. Očitno imajo armaturne lučke pomembnejšo vlogo, kot pa samo draženje oči. Sploh tista za bencin. Zadnji večer smo skupno zaključili ob Tičarjevih palačinkah in Volčičevi rojstnodnevni torti. Ta pa je ob rafalu smeha končala vsenaokrog. Žal pa se je na telefonih stalno kazal čas budilke, ki je hudo dražil nas spanec in zadnji večer se je končal ob neprimerno zgodnji uri.

8.DAN – Take me home, country road

 

Brez jutranje kave smo lovili zgodnji trajekt in spanec nadomeščali še med plovbo. Ko smo speljali s trajekta je lahkotni počitniški “vibe” počasi polzel in tako prepuščal prostor realnosti. Tam od Firenc naprej, pa sta sneg in mraz hipno izrinila pričakovanja tople pomladi. Kot, da bi potrebovali še kak dodaten razlog za obrat na levo in vrnitev na Korziko.

 9.DAN – It’s not enough

 

»Počitnice« so minile hitro – smo plezali, vandrali, se zabavali, ne-spali, … Skupna je bila tudi misel, da kak dan dopusta za počitek ne bi škodoval.

 

Zasedba – Meta C., Maja M., Tina U.,Katja Z., Katja B., Katarina L., Matej B., Luka K., Luka L., Luka M., Matic J., Mitja V., Roman B., Sebastjan V., Vlado H., Rok T., Domen. K., Janez D., Borut J., Uroš O., Marko T.

 

Dolge smeri:

Bavella

• Punta di u Peru/ U Haddad TD, 6b+, 240m / Katja Zupan – Domen Kolenko; Luka Murn – Matic Jezeršek
• Punta di u Peru/ Omerta, 6b+, 180m/ Luka Klemenčič –  Marko Turšič
• Tafunatu di Paliri/ U Vardia, TD+, 6a+, 600m/ Luka Murn – Matic Jezeršek
• Castellucciu d’Ornuccio/ La Perillat, D+, 5+, 250m/ Borut Janša – Maja Mohar; Matej Benedik – Katarina Legat; Luka Murn – Matic Jezeršek (obračala zaradi dežja)
• Arete Nord/ Ouest, V/IV+, 180m/ Uroš Oblak – Vlado Huber; Janez Demšar – Katja Brunec

Ristonica

• Monte Leonardo/ Amandulina, 6c, 200m/ Luka Klemenčič – Marko Turšič
• Punta de la Touffe/ Robenise, TD, 6a+, 250m/ Luka Murn – Matic Jezeršek; Katja Zupan – Katarina Legat
• Punta u Finellu/ Esmeralda, TD+, 6b+, 450m/ Katja Zupan – Matic Jezeršek – Luka Murn
• Punta Spenicazzia/ Candella di I’oru, V/IV, 200m/ Uroš Oblak – Vlado Huber – Janez Demšar; Mitja Volčič – Sebastjan Valentinčič;
• Monte Leonardo/ Bella Ciao, 6b, 200m/ Katja Brunec – Sebastjan Valentinčič,
• Punta di I’Acellu/ Arete de Zonza, D+, 5+, 360m/ Mitja Volčič – Sebastjan Valentinčič
• Queue dalle/ TD-, Ga+,  170m/ Matej Benedik, Borut Janša