Ledolomilstvo

Letošno sezono v ledu sem otovorili z Janezom x2 (Demšar in Kastelic) Splezali smo drugi slap v krnici, zaveso ki ni izgledala najbolje pa obvozili po Prvem.

Nadejevalo se je pod Prisojnikom kjer sva z Benotom Brencetom splezala Slap pod Hudičevim Žlebom (oziroma en levi krak). Za tapravo zimsko vzdušje so poskrbele snežinke v zraku in  zmrznjen zavozlan štrik na abzajlu.

Nekega lepega petkovega dne smo šli z Benotom in z sestrično preverit dimenzije šteng v Sinji slap, ampak smo se še pred štengami ogreli z praskanjem čez kopen skok z malo manjšimi stopničkami. Monopoint je zakon.

Z Sebatom (Valentinčičem) in Mitjem Volčičem smo 13.1. splezali Zapotoški slap. Ker smo bili še zagreti smo se ustavili še pri cestarski bajti  V oko nam je padel led ki je pomoje vstop v eno težjo smer, saj na tistem delu po vodničku ni nič lahkega. Dostopili smo po strmem gozdu, splezali tisti kos ledu (sam puter :D), abzajlali nazaj in zaradi teme falili sestop. Šli smo za nosom proti dolini, nato pa nazaj  v breg kjer smo ugotovili da nas nosovi zavajajo. Z malo truda smo prišli nazaj na izhodišče.

17.1. sva se spet navezala z Sebatom in splezala Srednji slap pod Prisojnikom. Plani, da se bom po plezanju še učil so niso uresničil, sem pa komaj ujel kolokvij na katerega sem se lahko samo podpisal.

V petek sva se z Benotom zapeljala v Logarsko (pozor: cesta se kar naenkrat spremeni v progo za tek na smučeh).  Splezala sva Palenk,kjer so cepini jeb*** ježa (no u bistvu skalo), nato pa splezala še Slap pod Sušico. Kljub temu da so se nakaterim ob pogledu na prvi sneg v očeh nabrale solze sreče, pa nebi bilo nič narobe če bi le-ta slapove pokvaril kdaj drugič.