Leej sneeg!!! ..so se glasile navdušene besede mladega tečajnika, ko se je s še parimi izkušenimi alpinisti na turobno nedeljo peljal v Celovec. Izkušeni alpinisti so se samo kislo nasmehnili in si mislili svoje, tečajnik pa je svoje zmotno navdušenje spoznal že takoj naslednji dan.
Južna stena Debelega vrha.
Ko sva v ponedeljek tuhtala kako bi najbolje izkoristila frej torek sva seveda takoj pomislila na plezanje…”ja valda, itak je povsod viši v senci še sneg, evo ti ga na, kdo ga še rab konc avgusta?” Tako sva se obrnila bolj proti južnim smerem in našla Debeli vrh, kjer se v njegovi južni steni skriva smer po imenu Nebeška simfonija.
O to pa ja! Po prvem preplezanem raztežaju sva bila že nasmejana do ušes…kakšna zakon skala! V slovenskih hribih si kaj tako dobrega sploh nisem upal predstavljati. Ko se od spodaj zazreš proti vrhu je občutek skoraj malo nelagoden, saj med skalnimi deli raste kar veliko trave. Ko pa začneš s plezanjem pa se vsi strahovi razblinijo, saj smer razen na dveh delih ves čas poteka po zares odlični skali. V smeri najdemo kar nekaj lepega plezanja po ploščah in zares hudih radiatorčkih. Edin del smeri, ki se po mojem mnenju ne prilega imenu “nebeška” je drugi detajl v smeri, kjer je skoraj previsna plata zares “svinjska”, vendar kmalu priplezaš do mnogo lepše zejede na desni, ki te pripelje na manjši greben, kjer te do vrha loči le še raztežaj lepega grebenskega poplezavanja. V steno Debelega vrha se bom z veseljem še vrnil.
Kompaktna skala z “radiatorji”.
Prvi detajl v smeri, manjši previs.
Plate, kjer se nahaja drugo težje mesto, na desni se lepo vidi zajeda kamor se smer kasneje priključi.
Do vrha uživamo v prijetnem grebenskem poplezavanju.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.