Kdor dolgo hodi, malo pleza

Na eno izmed najbolj povprečnih sobotnih dni sva se z Janezom odločila, da se podava v malo manj raziskane konce martuljške skupine in skušava ubežati popoldanskemu deževju. Tako sva po treh urah hoje od avta prisopihala v Kotel, kjer se nama je odprl pogled na Oltarček, ki se nahaja vzhodno od Malega Oltarja. Smer ne sledi tako direktni liniji, kot sva si jo prvotno zamislila, vsekakor pa skala (v drugi polovici) morebitnih ponavljalcev ne bo razočarala. Sestopila sva po grebenu in jugovzhodnih pobočjih Malega Oltarja. Pri treh macesnih sva počakala še na navezo Jeglič-Karo in skupaj smo dva nova vzpona obelodanjili Pri Jožici v Martuljku.

Opis:

Vstop v smer je v vpadnici vrha. Plezamo čez razčlenjne plošče (III+).  Sidrišče na polici. Najdaljujemo po kaminu. 10 m nad previsnim delom (V+) kamina zaplezamo levo iz kamina in nadaljujemo 20 m do previsa. Proti desni splezamo na lusko, nato čez ploščo (V) proti desni do zajede po kateri priplezamo do police. S police nekaj metrov desno do majhne strehe, nato naravnost gor in spet proti desni okoli roba (VI+). Na vzhodni strani stolpa plezamo po kaminu (V), v zgornjem delu zavijemo levo v poč(VI) po kateri priplezamo na vrh Oltarčka.

Skala v smeri je v prvih dveh raztežajih dobra, mestoma so krušljiva, v zgornjem delu pa je skala odlična. Prva polovica zadnjega raztežaja je skupna z smerjo, ki je Prle opisuje v knjigi Moje gore. Na začetku najtežjega raztežaja je ostal en klin.