Vikend po tržišk (Kramarca, Ekar-Jamnik)

Četudi stalno prebivališče pravi Tržič, nisi »ta prava«, če še nisi »svoje ta zadne prneswa na Storžč čez Kramarco, ajga«. No, odlična priložnost se je ponudila to preteklo soboto. Z Mihcem sva se priključila koloni domačinov (cca 30), ki so obeleževali 70 obletnico bivaka pod Storžičem. Pisana druščina, pisana smer. Malo podrtije, majavih skal do nekaj platk. Ampak če si gledal pod noge je bila čisto luštna plezarija. 😀 Edino izstop smo nekateri zanalašč zgrešili in si melišče popestrili z dodatno plezarijo po levi strani. Da pa je bila obletnica, kot se šika, so tržiški alpinisti poskrbeli za polne želodce in pa kozar/čke/ce. Najprej z zasko, kruhom in žegnano vodo po poti ter kasneje v domu še z bržolami in pa, začuda, še več žegnane vode. Poleg kulinaričnih dobrot so izpeljali tudi kulturni program, saj so na svoje konce štrikov privezali pevski zbor. Ti so si svoje tresoče glasilke, po prvem alpinističnem vzponu, sprostili najprej na bivaku ter kasneje še na vrhu. Tako, da pohvala in čestitke organizaciji in sodelujočim ter pa hvala Mihcu za družbo. Lepa sobota! 😀

Naslednje jutro, oziroma že bolj proti dopoldnevu (grozna ta mladina), pa sva se z Jernejem Kuharjem (AO Tržič) namenila v smer Ekar-Jamnik. Eni s težjim nahrbtnikom, drugi pa glavo 😀 (najdi razlog v prvem odstavku) sva hitro prišla do prvega detajla. Krajna zev in posledično mokre hlače, ki pa so se do vrha posušile. To, da ženske jamramo, je Jernej z razkrečenimi nogami ovrgel v prvem cugu, ko je preklinjal gorvn kamina. Nenaravna poza pač :D. Sama pa potrdila v »sitni« prečki, ko sem se uspešno zaplezala v direktivi. (Če je na to nedeljsko dopoldne kdo molil, naj ponovi, saj si je bog najbrž zatiskal ušesa). Detajla sva se lotila z načinom »kamen na kamen palača«, človeška skromnost pač uči, da sprejmi, kar narava ponuja . Po tem detajlu pa se je poletje skrilo in do vrha je zavijal veter ter nohtalo. No, na vrh sva ob 14.00 in prvih kapljah oba prišla lažjih bremen. Prvim je voda padala iz nahrbtnika, drugim pa uhajala skozi pore. Sicer pa je smer navdušila oba, saj ponuja res odlično skalo (brez zadnjega cuga) in raznovrstno plezarijo. Vse raztežaje je vodil Jernej, ki se mu zahvaljujem za zaupanje in zabavno plezarijo ;). Ornk plezalci so tile Tržičani.