[evforično]:”Plezu sm, plezu sm!”

S tičarjem sva z nedeljskim tempom v soboto zarinila v Sobotno. S kombinacijo lepote začetne plate in pa 3-mesečne abstinence (plezalne seveda), se je iz stene kmalu slišalo tičarjevo vriskanje. Uvodna plata je bila zares užitkarska, pokončna s skalo, da juhuhu. Navkljub flikam slabše skale na določenih segmentih, je bila celotna plezarija (vsaj za neizkušene oči) res lepa. Še najbolj začinjen je bil, kar luftig, 4.raztežaj, s psiho na enem klinu. Ocena –IV ga vsekakor ne opiše primerno. Ob parkratnih jodl-eh-di-du-jih in popevanju sva se, kar (pre)hitro prekobacala do rahlo popeštanih črešenj na vrhu torte a la Sobotna. Po krajšem predahu s pogledi, da bi še Dirty Harry postal romantik, sva potep zaključila ob pivu v Kamniški Bistrici. Luštno luštn 🙂