Na poti do Meteore smo se najprej ustavili v Prelepu.
Pogled na mesto.
Prijetelj na poti.
Skupna tura je uspela, šlo nas je 9 (5 Kastelicev in 4 Prinčiči). Metoera res nikoli ne razočara. Kljub temu, da smo plezali vasak dan se f’fkov in krompirjev nismo naveličali. Mene je začarala že prvič in me je popolnoma navdušila tudi tokrat. Smeri pa je ostalo še za parkrat. Poleg starih klasik, ki jih počasi prevrtavajo, pridno vrtajo tudi nove smeri.
V stene pa se je tokrat podal tudi starejši del podmladka. Blaž je splezal kar 3 smeri, Živa pa eno. Oba sta bila navdušena in mislim, da lepo skrbimo za podmladek AO Karnj :). 
Po dolgem in počes pa smo raziskali tudi raznorazne znamenitosti, od naravnih, do zgodovinskih. 
Bilo je luštno, bilo je lepo in še kdaj bo 🙂
Če pa koga zanima kaj bolj podrobno, pa lahko preberete na bolgu.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.