Grapa presenečenj

Led, sneg in potok = voda^3 in kubik drv – no bilo jih je kar nekaj kubikov. Ne najbolj običajen začetek mojega prvega ledu in hkrati prvega utrinka.

Vse to nama je z Mihom ponudila grapa presenečenj in upravičila svoje ime.

Ko sva zjutraj prišla v Kokro, so bile temperature ravno še pod ničlo, tako da nisva vedela kaj naj pričakujeva, kar bo bo. Hitro naju je zagrelo,ko sva se kobacala čez/pod/mimo podrtega drevja (tega ne manjka) in stopala po ledu prekritem s snegom. Kmalu sva prišla do prvih lednih skokov, kjer sva imela schnellkurs plezarije in varovanja v ledu. Miha pravi, da je bil led prima (pa že :P). V tem slogu sva se kakšni slabi 2 uri prebijala skozi grapo. Na koncu naju je pričakal lepo zamrznjen 10 do 15 metrski slap, ki se je vmes za kakšen meter postavil zelo pokonci. Miha se je sprehodil čezenj, sam pa sem se pošteno namatral in ga prijetno navit preplezal.

Pri sestopu je sledil 30 metrski abzajl, nato pa sprehod po gozdu, kjer me je vsakič, ko sem se kobacal/padal čez podrte hlode, privoščljivo opomnil, da sem si to turo izbral sam. 😀

Spodaj slika grape, kdor pa želi videti slap, ga čaka … 😉

Zakon!