Slivnica

Dokaj škrti smo s prispevki.

Včeraj sem imel srečanje prijateljev z družinami s pohodom na Slivnico. Sonček ni bil radodaren ta dan, je bila pa radodarna zima s svojo ponudbo. Snega je več kot dovolj, tudi mraza ni manjkalo, tam okrog -10, bilo je nekaj vetra, zima pač. Rekel sem si, da s Slivnice, samo Bog ve, kdaj bom smučal, in sem vzel smuči s seboj. Tudi kolega Miha jih je. Še sanjalo se mi ni, kako bo. Ko smo se peljali iz Cerknice proti Grahovem, se mi je na usta prikradel širok nasmeh ob pogledu na traso elektrike od koče do vasi Martinjak. Sestopno smučino sva urezala na novo v lahek pršič, smuči snela 500 višincev nižje ob glavni cesti in se sprehodila slaba dva kilometra do Cerknice k avtomobilom.