Snih ciu lit

Letošnje novo leto smo praznovali na Makarski. V petek 29. decembra po 6-urni vožnji zvečer prispemo na cilj. Drugi avto malo kasneje, saj so nehote še malo raziskali prijetno vas Puharići. Privoščili smo si posh apartmaje/hišo, z bazenom in savno (ogrevanje za doplačilo, čemur smo se odpovedali).

Hitro si priznamo, da nismo prišli samo zaradi kopanja, ampak zaradi iluzije plezanja v kratkih rokavih v prekrasnih sončnih plezališčih, brez gužve, z razgledom na Brač in Hvar. Točno to nam je dejansko uspelo v soboto najti v plezališču Brela. Naslednji dan, zadnji v letu 2017 je pol ekipe plezalo v Omišu, nekaj pa nas je šlo v dolge navrtane, v Vrisove glavice. Super zadeva. Na poti nazaj še hiter skok v trgovino, pol ure pred zaprtjem, kjer smo po čudežu dobili ravno 4 pakete piščanca v povsem izropanem hladilniku in 2 kili krompirja. Silvestrska večerja mora biti malo bolj na nivoju. Tega je skoraj pokvaril smrdljiv beli poper, ki je bil krivec ogabnega vonja pri pečenju mesa. Pa smo že skoraj okrivili hrvaške kure, pa salmonelo, pa še kaj.

Spoznanje večera – beli poper res smrdi. Drugo spoznanje večera – Klemenc res obvlada kuhat, pa še smrdljiv poper je popolnoma zakamufliral. Tretje spoznanje večera – Željko Bebek bi nas s svojim novoletnim koncertom verjetno bolj navdušil, če bi bili stari 40+. Četrto spoznanje večera – če na tabli piše Puharići levo, pojdi levo in ne odkrivaj visokoležečih parcel za katere itak nikoli ne boš imel denarja. Peto spoznanje večera – krompir v pečici na maso je res boljši kot pa navaden čips. Šesto spoznanje večera – v knjigo pritožb in pohval piši in riši spodobne stvari,  drugače ti je naslednji dan lahko žal. Sedmo spoznanje večera – bazen ne rabi biti ogrevan za kopanje, v primeru da je zunaj vroč tuš. Osmo spoznanje – 1.1. brez veze da hodiš plezat, ker boš ves oslabljen bolj čmuril pod steno, zihral ali pa samo gledal Mihca ki mu je najbol v previsih.

Zadnji dan, 2.1., smo se zadovoljni odpeljali domov v stilu sportski lagano in se v Opatiji še ustavili na odlični večerji. Hvala ekipi – Lukcu, Mihcu, Neli, Viti, Nejcu, Klemenčiču, Turšiču in JD-ju za super dopust.

Po vsej tej hrani in pijači, pa sva bila z Lukom pretekli vikend bolj aktivna. V gosti megli sva mučila srednje uho in lutala ob smučanju z Mrežc, pomagala dvema nesrečnikoma izkopati nasedli avtomobil in naslednji dan naredila ultra kondicijsko turo. Dolg dostop po gozdu s podrtim drevjem in po edini vidni sledi – špuri turnega smučarja do Krstenice, potem pa spust in vzpon do pod JV stene Ogradov. Tam sva splezala linijo, ki nama je padla v oči, nekje v levem delu ostenja, 100m, III/2-3. Sneg je bil dobro predelan, smer uživaška, ambient očarljiv. Ob sončnem zahodu še sestop na planino Laz in dalje za petami odličnega stezosledca Luka Pluta, po temnem, neshojenem gozdu, polnem podrtih dreves in prežečih medvedov.