Smer Prusik – Szalay

Dolga, krušljiva in zato nevarna smer (sploh prvi dve tretjini smeri). Že police po katerih dostopaš do smeri, so polne naloženega kamenja (od odcepa za Skalaško). Spust v zadnjo grapo, predno se navežeš, je zelo nevaren za zdrs (če greš nekoliko višje, najdeš klin in se lahko spustiš po vrvi). Prva dva raztežaja podrta. Tudi nadaljevanje smeri postreže s precej delikatnim plezanjem, tako, da sva bila večino lažjih raztežajev navezana. Še najbolj krušljivo pa se nama je zdelo, ko prideš do odcepa, kjer gre original smer v levo, varianta pa v desno. Midva sva šla levo (tako kot je v opisu) in vse se je treslo (ne vem točno kdo bolj – midva ali skala :)). Ko prideš nad amfiteater, se ti odpre pogled na Sfingo. Od tu naprej (to je po 2/3 smeri) pa se kakovost skale izboljša in smer postane lepa. Čeprav že vidiš rob, do vrha še ni tako blizu (cca. 10 raztežajev po skici), saj moraš preplezati in prečiti še kar nekaj stolpov. Na koncu te čaka še izstopna zajeda, kjer je skala zopet nekoliko slabša, vendar boljša kot v spodjem delu smeri. Soplezalec: Janko Domitrovič.