V petek zjutraj smo opravili blazno dolg dostop pod Col de Bos in občudovali mokre štrajfne po steni. Z Matevžem sva z uvodno Alvero precej hitro zaključila in nato preostanek dneva preživela ob hidraciji in ogledu tekme med črnimi oblaki in dekleti v Adi v živo. Zmagali sta slednji, po dramatični imporvizaciji v izdelavi abzajl štanta.
Nenaplezana od uvodne ture, sva naslednji dan naštimala Evo da gremo pogledat v Costantini Apollonio. Naplezali smo se za nazaj in za naprej, preko streh pa malo potipali tudi najlon. Spodnji del je čudovit, rumeni previsi pa neprijetno zlizani.
V nedeljo smo po principu “js bi šu tmle, zgleda kul” dosopihali še pod Torre di Falzarego. Eva in Matevž sta nekako bila prva pod smerjo v Torre Grande, midva s Polono pa sva se znašla na italijanskem sejmu pod Torre Picollo. Desperate times call for desperate measures, in sva zarinila v edini frej rumeni del stene, vrgla dol kamen ali dva in nato bolj kot ne naravnost navzgor dosegla vrh stene.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.