Prelepa Slovenija…

Zimska lenoba je popustila, lahko bi rekla, da je celo minila in spet sem v pogonu in motivirana za odkrivanje lepot Slovenije. Na seznamu se je poleg Cerkniškega jezera in Škocijanskih jam, našel tudi Križevnik 🙂 . V Turniču sva pred 14 dnevi, z Blažem Kešnarjem, splezala Posmeh sivini. Mojstrovina Nejca Pozveka in Andreja Grmovška. Za splezanje smeri je ključna dobra glava, saj sta bila Nejc in Grmo očitno kar dobro vplezana, ko sta vrtala smer.

Nekaj dni kasneje sva se z Žigom Oražmom potepala po Planjavi. Vstopila sva po Večerni smeri (vstopna varjanta Kratkohlače) in nadaljevala v Metuljevo poč, ki je bila do tega dne še brez proste ponovitve.

Ta 100 m smer je skrita v monolitnem stolpu sredi Planjave. Ocena smeri v vodničku je VI+ A2, tako, da res nisva vedela kaj pričakovati. A sva se na koncu strinjala, da težave ne presegajo VI+. Zadnji raztežaj je fenomenalen. 40m off width poč, kjer bi blo fajn met kakšnega večjega frenda. Midva oz. Žiga, ki je ta raztežaj plezal kot prvi, sva se zadovoljila s koleni, stegni, komolci…

Nadaljevala sva z Lukom Krajncem v Rušici. Ta ambient pod Špikom me vedno znova fascinira. Podala sva se v smer Čingulmaki. Ključ smeri je tik pod vrhom, kjer te pričaka zanimiva previsna zasigana poč. Na polici pod ‘ta težkim’ raztežajem sva si privoščila ‘ornk’ malco, tako, da nama tudi ta poč, klub mokroti, ni povzročala večjih težav.

V nedeljo smo s tečajnikoma Tejo in Joštom preživeli super dan v Debeli peči.

Češnjo pa sva na vrh torte postavili v torek z Majo Šuštar. Matrali in hkrati neizmerno uživali sva nad dolino Vrat v smeri Metropolis. v smeri sva bili že prejšnjo nedeljo, a naju je po najtežjem cugu pregnal dež. Včeraj pa je vreme zdržalo, midve pa tudi.

Smer res ponudi vrhunsko in raznoliko plezanje. Natančno stopanje v plati, rahlo previsna zajeda, haklanje kolen, plezanje po luknjicah, dinamc na skrito šalco, tiščanje grifov nazaj v steno, vrhunec zame pa je bilo džemanje v strehi…Sestopili sva po Skalaški smeri.

Želja po zasluženem pivu je bila tako velika, da sva pozabili na Kebrov zakon in se na Petrolu (nekaj minut čez devet) skoraj skregali s prodajalcem. Lahko ugibate kdo je na koncu zmagal…. 🙂