Da veste da sem še živ, pa da se bo naslednjič kdo javu za plezat, ne pa da moram sam v brege rint! No, sej je blo luštn 🙂
Za štart ture sem najprej malček zadremal na prvem štantu Brojanovega raza, potem pa sem se kar naenkrat znašel na vrhu. Nisem našel nezanesljivih opor, krušljivega kamina in sumljivih balvanov (tako Mihelič) ampak eno samo uživantsko poplezavanje. Tam kjer je oranžni odlom in izgleda grdo je dejansko najlepša plezarija. Zanimivo.
Potem sem se lotil še Bavškega Gamsovca in njegove zahodne stene. Nekaj časa sem tuhtal kje bi šel, nato sem sem vstopil nekoliko levo od Kekčeve pesmi in veselo natepaval slabo trojko do vrha. Sledil je greben proti Pihavcu, ki je mestoma kar precej luftik in precej zabaven za plezat. Na Pihavec sem šel zgolj zaradi formalnosti, nato pa sem vklopil gamsje veščine in kot bi mignil sem bil pri Luknji 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.