Z Nejcem Cerkovnikom sava se namenila v smer Humar Škarja v Planjavi. A že pri vožnji do tja sva opazovala goste oblake, ki objemajo ravno vrh Planjave. V upanju, da se bo razkadilo sva se podala na pot, ko sva prišla do odcepa za Zeleniške špice sva se ozrla proti smeri in opazovala oblak, ta pa se je začel spuščati. Odločila sva se, da si tako uživaško smer raje prihraniva in ne rineva v meglo.
In sva jo krenila proti Zeleniškim špicam ocenjene so II/I-II, tako da sva se kar hitro dvigala ter spuščala in uživala ob lažjem poplezavanju. Na vrhu sva se seveda okrepčala in malo posončala na mehki travi. Ko sva se vračala mimo vstopa v prvotno mišljeno smer se je seveda oblak razkadil, tako da sva kar težko šla mimo, a pomankanje vode (“še poper bi me odžejal”) in žgoče sonce, ki se je začelo upirati na naju, je bilo dovolj da sva nadaljevala pot v dolino.
-
- Megla
-
- Poplezavanje
-
- Uživanje
-
- Sestop
