Na začetku AŠ nam je dal Seba nalogo, da sestavimo seznam smeri, ki bi jih letos radi preplezali. Na mojem se je znašla tudi smer Humar-Škarja (V-/IV, 270 m) v JV steni Planjave, saj Mihelič obljublja dobro skalo, lepe prehode, zmerne težave in eno najlepših zajed v naših stenah. V četrtek mi je Vid povedal, da so se z Urško in njunim mentorjem Borutom menili, da bi šli v soboto plezat omenjeno smer, ampak da Urška nima časa ali nekaj podobnega. Hitro sem namignil, da je smer na moji listi želja, in ko je tudi Borut potrdil, da se jima lahko pridružim, je bila stvar dogovorjena.
Dvourni dostop do smeri je poskrbel, da smo začeli plezati dobro ogreti. Smer je resnično lepa, skala kompaktna, večina klinov pa je že zabitih. V smeri smo bili sami in uživali v lepem plezanju … do raztežaja z omenjeno super lepo zajedo, kjer nas je dobila ploha in nas dobro namočila ter z nas sprala vso kremo za sončenje, s katero smo se namazali pred pol ure. Zadnje tri raztežaje smo tako preplezali v dežju (plezanje zajede je bilo kljub dežju fantastično). Izstop iz smeri poteka levo po kaminu ali desno po še eni zajedi. Ker nam moker kamin ni prav nič dišal, smo zavili desno v zajedo. Seveda je prenehalo deževati v trenutku, ko smo izplezali iz smeri. Z največjim veseljem smo se preoblekli in pomalicali. V dolino smo sestopili čez Kamniško sedlo, na katerem smo se tudi ustavili in pogreli s čajem.
Pod črto sva se z Vidom strinjala, da je bila tura super izkušnja in se Borutu lepo zahvaljujeva. Jaz pa se zahvaljujem tudi Urški, ki je kompaktno skalo Planjave zamenjala za šodr v Begunjščici. 😀
-
- Oblači se …
-
- Na sestopu do Kamniškega sedla jih je kar mrgolelo
Ni za kej😛