Grossič

Snegolovci se ne damo – če ni snega pri nas, ga gremo iskat pa v Avstrijo!

Z Mano sva že delala turnosmučarske plane za vikend, pa naju Nastran povabi na Grossglockner. Ker razmere za smučanje res niso več idealne, sprejmeva povabilo. Ko ob 1:30 zvoni budilka, že malo dvomiva v pravilnost odločitve 🙂 No ampak zdaj ni več izgovorov! Šibamo proti Lucknerhausu in ob 5:30 natovorjeni z opremo že hodimo proti cilju. Vrh se že vidi, ampak ubistvu bi bilo bolje če se ne bi… Daleč je. Gor grede mimo Stüdlhütte, čez spodnji lednik in po mini bližnjici do zgornjega ledenika. Sledi še vzpon do grebena. Greben je sicer super, edino težavo so predstavljali neizkušeni planinci iz vzhodnih dežel, ki se namesto, da hodijo, nehote dričajo po snegu. Zaustavljanja s cepinom na žalost še niso spoznali… Naključno padajočim planincem smo se spretno izogibali in dosegli vrh. Na vrhu sam kič – sonce in super vidljivost. Spust po grebenu je precej hitreje (na poti srečamo precej manj ljudi). Krajšo pavzo naredimo pri Erzherzog-Johann Hütte koči. Sledi snežna ferata, dričanje po riti, udiranje do riti in potem še nekaj malega hoje po kopnem. Ob 18:00 pri avtu že pijemo zaslužen hmeljev napitek.

Super dan kot se za tako kraljevsko turo spodobi! In ne, zime še nikakor ni konec! 🙂

JJ in M&Ms