Pohod na Begunjščico ob polni luni

Skoraj polna luna nas je v ponedeljek 13.3.2017 zvabila na Begunjščico. S parkirišča na Ljubelju smo se odpravili v vsem znani Y, saj bi nas centralna grapa prehitro pripeljala do vrha. Vzdušje je bilo od samega začetka odlično, upali smo namreč da bomo še ujeli sončni zahod. Ko smo prišli iz grape smo vsi začudeni gledali kje je luna, saj o njej ni bilo ne duha ne sluha. Malo zmedeni smo se oblekli in pričeli pot proti vrhu. Nekje vmes med Y in centralko pa Sara le zagleda za gorami ‘en oranžen šotor’! Z Mihom se začudeno spogledava, nato pa le ugotovimo da opazujemo fenomenalen lunin vzhod. Takih magičnih trenutkov vendarle nismo vajeni! Vsi smo posegli po fotoaparatih, vendar je na žalost trajalo kakih 10 minut, da smo ugotovili kako slikati, da se sploh kaj vidi. Padlo je par fotk in odpravili smo se naprej proti vrhu. Začuda ni nič pihalo, tako da smo kar malo posedeli in uživali v trenutku. Ko nas je začelo zebsti in je zmanjkalo Mihovega čaja pa smo se odpravili po centralki v dolino. Prvih nekaj korakov smo skrbno izbrali, nato pa nas je skrb zapustila in smo malo podivjali. Malo smo tekli, malo se dričali, predvsem pa so prevladovale debate, ki jih nismo uspeli obdelati med vzponom. Skratka, nepozabna izkušnja! Slike pa tudi povedo svoje…