Drugi slap v Krnici

Bil je običajen četrtek in večer rezerviran za predavanja na AO Kranj. Kot se spodobi za tečajnika, vedno prisoten in že pred tem se z Romanom (Beton) domeniva, da po predavanjih izberemo sobotno turo. Namreč po žrebu mentorstva sem dobil njega. Dogovoriva se, da se gre v slap. Izbira ture v tem času ni bila težka, saj je večina slapov dobro narejenih in informacij o tem kar veliko. Najprej govorimo o Sinjem slapu, nato Nabojs v dolini Zajzera, na koncu pa se po posvetu odločimo za Drugi slap v Krnici. Zakaj govorim o množini….ker se nama, kot druga naveza pridružita še Bojana in Robi. Turo dodobra naštudiram, nato pa spet tisto, kar je za večino najtežje, ura odhoda… Izberemo za ta čas dokaj zgodnjo.

V soboto ob 5.30 zbor pri Mercatorju na Kokrici in že se peljemo proti Vršiču. V slabi uri parkiramo levo ob cesti malo pod tretjo serpentino, parkirišče prazno, kar je bil dober znak… »rana ura, zlata ura« Natovorimo se z vso opremo in po cca. 15 min hoje (»ob prijetnih -14°C«) pridemo pod slap. Še vedno zelo temačno, ampak počasi se opremimo in ob prvem svitu se Roman že poda v prvi raztežaj. Led je bil odličen in hitro napreduje. Kmalu sem bil na vrsti jaz, ves premražen, ampak po parih udarcih s cepinom, mraza ni bilo več čutiti 🙂 Za mano se je, kot prvi druge naveze, podal Robi in tudi uspešno premagoval vse skoke. Zadnja je bila na vrsti še Bojana.  Prvi raztežaj je bil hitro mimo, čeprav je plezanje zahtevalo kar nekaj strmih skokov. Takrat so se pod slapom pričeli zbirati plezalci, zato se takoj podamo naprej. V drugem raztežaju je plezanje nekoliko lažje 70-80m, nato pride najtežji del slapu, zavesa, ki je bila dokaj dobro narejena in za  njo še nekaj manjših strmejših skokov, tudi to uspešno preplezamo, a padajoči koščki ledu Bojani pustijo manjšo poškodbo, počena ustnica, ki pa smo jo uspešno sanirali. Tu nas ujame naveza AO Radovljica, ampak sta fanta vseeno počakala in nas pustila naprej. Že smo pred zadnjim raztežajem, kjer nas je v začetku spet pričakalo nekaj lažjega plezanja, na koncu še dva bolj pokončna skoka in smo na vrhu s prekrasnim razgledom na celotno dolino Krnice, pogledom na Špik ter Škrlatico.

Sledil je še abzajl, ki nam je vzel kar nekaj časa. Na vrhu so se nam namreč pridružile še naveza AO Radovljica, ČAO in BricAlp. Seveda gre tu izpostaviti Romana, ker je združil naveze in organiziral, da smo čez celotni slap potegnili vrvi za abzajl in si s tem skrajšali čakanje (sidrišča so že narejena na grmovju). Imel sem to «čast«, da sem slap zapustil zadnji 🙂

Spodaj smo zložili vrvi, si razdelili opremo ter odkorakali nazaj proti avtu. Seveda pa ob povratku ni šlo mimo Aljaževega Hrama, kjer se nas je zbralo kar nekaj članov AO Kranj. Sledila je analiza in dan je bil odlično zaključen.

Gre še omeniti oz. se zahvaliti članoma ČAO, ki sta našo ekipo v Aljaževem Hramu počastila s pijačo, v zahvalo Romanu pri organizaciji abzajla………in hvala Roman za odlično turo!