Hladno soboto, 21.1.2017 smo se ob 8. uri zjutraj zbrali na naši, po mojem da že tradicionalni lokaciji, pred Lidlom na Zlatem polju, se spakirali in se z dvema kombijema napotili proti Mitterdorfu. Pot je bila zabavna, brez zapletov, navigatorja Gal in Nejko sta bila na mobilnem zemljevidu čisto domača, prva klop pa na žalost ni našla AUX vhoda, da bi lahko poslušali domačo glasbo.
Prispeli smo v sončen in zasnežen Mitterdorf. Po prihodu smo se najprej okrepčali z malico, potem pa se odpravili plezat. Preden smo začeli s plezanjem smo se postavili v krog pod balvansko stenco in začeli z ogrevanjem. Ker smo imeli sabo kar nekaj mladih plezalcev, ki so se nam prvič pridružili na taboru, se je vsak tudi predstavil ter poleg tega pokazal tudi vajo za ogrevanje. Nato je sledilo ogrevanje na balvanski stenci. Ko smo se dobro ogreli tudi na balvanih, smo se odpravili na štrik. V času tabora pa smo imeli tudi posebno tekmovanje. Plezalni par, kateri je v dveh plezalnih dnevih dosegel največ zbranih točk, je osvojil Nutello. Točke so se zbirale glede na težavnost preplezane smeri. Avstrijci imajo namreč za oceno smeri samo številko ter + ali -, skratka brez črk za razliko od nas. Točkovanje je bilo ocena smeri (številka) ter za + je bilo dodatnih 0,5 točke pri oceni smeri, za – pa 0,5 točke manj od ocene smeri. Če pa so splezali smer naprej z vpenjanjem pa je to štelo za dodatni dve točki. Po razglasitvi točkovanja so se vsi veseli zapodili v steno. Na voljo so imeli več kot 250 smeri različnih dolžin in težavnostih. Po dobrih treh smereh sem se kot sodnik odločil, da Nejko in Gal prenehata s tekmovanjem, ker tako naše tekmovanje ni bilo pravično, saj sta oba starejša, večja, predvsem pa močnejša in sta se takoj zapodila v dolge težke smeri čez strop. Fanta sta se s tem strinjala ter dejala, da nagrado raje pravično privoščita mlajšim. Proti večeru, ko so naše moči že popuščale smo naredili še strečing, da naslednji dan ne bi imeli muskelfibra.
Ob koncu prvega dne smo se odpeljali v približno 8 km oddaljen hostel, kjer smo si pripravili govejo ter gobova juho za predjed, za glavno jed pa so bile palačinke ter breskov kompot. Po večerji je naš pomivalni par pomil posodo in sledil je družabni večer. Ker sem po nesreči doma pozabil Activity, smo morali malo improvizirati. Na koncu smo imeli plezalni kviz, ki je bil poln smešnih pantomim. Po kvizu smo si ogledali še par fotografij iz mojih plezalnih potovanj. Okoli 22h smo vsi popadali v postelje, da bi dobili novih moči za prihajajoči dan.
V nedeljo zjutraj smo vsi pridno ustali, se najedli Nutelle in kosmičev, pospravili sobe, se napakirali v kombija in se odpeljali proti plezalnemu centru. Drugi dan se je naše tekmovanje nadaljevalo in počasi smo že začeli dobivati zmagovalni par. Našemu tekmovanju smo dodali še eno novost. Če eden v paru spleza lestev, ki poteka od tal do vrha dvorane brez uporabe nog samo z uporabo rok (jo »poročka«), paru to prinese dodatnih 40 točk. Najprej so otroci plezali na steni, potem pa je bila lestev zanje vedno bolj mamljiva. Od takrat je bila lestev zasedena in vsakomur je šlo »ročkanje« dobro od rok in se ni dal ter »poborbal« do vrha. Pomerili smo se tudi v hitrostnem plezanju. Na koncu smo razglasili še zmagovalki našega tekmovanja. Zmagali sta Lana in Anuška pa še to le za nekaj točk pred Lin in Nejo. Ostali pa so se za zmago borili po svojih najboljših močeh. Okrog 17.00 smo se začeli pakirati in se odpravljati proti domu. Sledila je prijetna vožnja, naša navigatorja pa je na poti domov premagal spanec, vendar smo še vseeno srečno prispeli domov.
Tabora so se udeležili:
Neja, Lin, Lana, Anuška, Hana, Aljaž, Jaša, Gal, Nejko, Jan, Žiga, Maj, Matevž, Isabela, Brina, Neža.
Trenerja na taboru pa sva bila: Dominik in Katarina Fon.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.