Turni slap

Petkovo sneženje je povedalo, da bo treba spremeniti plane za soboto. Tuhtanje je pripeljalo do ideje o Prednji glavi. Če bo led slab ali ga ne bo bomo pa opravili turni smuk na Vršič, saj ga je na zaprti cesti bilo že v petek popoldne 60 cm (snega namreč). Tako smo zjutraj najprej čez “pol Slovenije” nabirali smuči, jih naložili na brand-new strešni prtljažnik in ne preveč zgodaj odrinili na zahod. Vmes se je jutranja oblačnost že uspela razkaditi, tako da je bilo ob svežem snegu prav kičasto. Da potencialno popoln dan ne bi bil zares popoln sem moral izgubiti ključ od prtljažnika, zato smo na parkingu debelo gledali kaj čemo narediti s smučmi na strehi. Fanta sta imela le pancarje, jaz edini tudi čevlje, dostopa je bilo za dobro uro, zato smo se mogli potrudili in s hekerskim manevrom osvobodili smuči, da smo lahko po uri in pol mencanja pri avtu z njimi dostopili pod Drugi slap. Dva od treh sva prvič plezala v pancarjih. Zanimiva izkušnja. So plusi in minusi. Pred nami sta bili 2 navezi. Ali 3, še zdaj ne vem. Skratka štartali smo zadnji, že po prvem cugu prehiteli vse, saj smo bili super lahki. Vsi 3je smo namreč skupaj imeli 3 vijake. Enega smo v celi smeri celo zavrtali … Jaz sem zdaj lahko pameten, ko sem itak vse na topiča lezel. 🙂 Do konca smeri je šla še ena naveza iz AO LJ Matica, tako da smo tudi sestop s štrik-vlakcom imeli zelo hiter. Smuči so nas pod slapom počakale, zato smo se z njimi dvignili še do Mihovega doma, kjer je nekaj plugu podobnega ravno šlo mimo nas. “Qrc!” smo rekli, “pa so nam splužili!” A nam niso! Bil je ratrak (teptalec, za slaviste). Pa se nam je spet smejalo. 🙂 Že na dostopu smo prejeli veselo vest, da se je izgubljeni ključ našel v Kranju, kjer smo presedlali v en avto, zato je bila analiza v domu toliko bolj vesela. Do 2. serpentine Vršiške ceste smo se od Mihovega doma tako spustili v obliki nočnega smuka po ratrakiranem pršiču. 😁👍