Že dolgo nisem ničesar napisal, a nič bat, bom nadoknadil. 🙂 Zdaj, ko so idealne razmere mimo, pa tako ali tako je povsod v ledu gneča, lahko naredim malo reklame za nazaj.
Sinji slap
Letos sem bil v službi na vrsti za dopust okrog novega leta, zato smo petek, 30.12. izkoristili za Sinji slap in ga preplezali med prvimi v sezoni. Reklama ni bila potrebna, saj so bile že tako v naslednjih dneh kolone v omenjeni zmrznjeni vodi. Plezali smo mešano: kot prvi, drugi, tretji in prepleteno, tretji kot prvi, drugi in prvi pa kot druga. 🙂
Detajl je bil kakopak na sestopu. 🙂
Slap Fortino pri Rablju
Že v novem letu, natančneje 7.1. sva šla z Lukcem na zahod pogledat, če imajo tudi tam polarni mraz. Kmalu za SLO-ITA mejo je avto pokazal -20º C. Parkirala sva ob Rabeljskem jezeru, pri topu, počakala dan, dostopila skozi trdnjavo in splezala slap Fortino. Detajl je v vstopnem raztežaju, na vrhu katerega se razvežeš in naprej izvajaš kanjoning, samo da na gor. Najprej sem mislil, da je v vodniku napaka, da nadaljuješ 20 m desno, ne pa 20 minut, da prideš do zadnjih raztežajev. Ambient je tukaj res fantastičen. Priporočam! Hodiš ob tolmunih, po ne preveč globoki soteski, čez kratke ledne skoke, potem prideš na sonce, se obrneš levo in se vrneš v senco, kjer te čaka še kar nekaj raztežajev ledu.
Sestop sta najprej 2 spusta po vrvi, na navrtana sidrišča, po celih 60 m drugega spusta jo ubereš levo za rob. Prečiš nekaj zelo sitnih gozdnatih strmin, prečiš grapo po kateri si prišel gorgrede in pristaneš na markirani poti, ki pripelje nazaj na glavno cesto ob topu.
Kot rečeno, res slikovit ambient, gneče nobene, v celem dnevu sva srečala 2 človeka, pa še tadva sta bila pri avtu na parkingu. Če ste v tem slapu, se res izplača iti do vrha. Vsaj midva sva imela cel zgornji del puter od ledu.
PS: Očitno mora biti za ta slap res mraz. Midva sva imela zjutraj -16, naslednji dan pa kolegi -8 in je baje na vstopu vse teklo.
Takole je pa videti, ko od močnega Lukca cepin preveč penetrira:
😂
Soteska Pekel
V nedeljo, 8.1. se je bilo potrebno naspati, zato smo izbirali med bližnjimi zadevami. Bojan je bil dan prej v izvidnici, led je! Pa smo šli. Ne preveč zgodaj.
Če je bila lanska zima še za “pej’ se srat” ne, nas je letošnja obdarila vsaj z mrazom. Tako so zamrznili sicer redko zamrzujoči slapovi v soteski Pekel. Spet ena lepa kanjoning tura. Preplezali smo več 10-20 m visokih slapov, eden od tega omembe vreden. Ostalo so bolj skoki, ne ravno slapovi.
Če boste hodili v Pekel se posebej pazite tolmunov! Nekateri so globoki krepko čez 2 m. Mi smo padli vsak v svojega. Pred nami plezajoči pa je v tolmun padel na vrhu 4. slapu, tako da smo mi dobesedno doživeli hladen tuš. Ma kakšen tuš, to je bil pravi vodni slap!
Tukaj se boljše vidi kako je teklo:
4. slap, Matej solo, drugič
Pa še fotke uradnega, po naključju in brezplačno najetega osebnega fotografa tisti dan, Zorana Vidriha: 🙂
Še “peku je zmrznu” (od kar je tako mrzlo mi ta oksimoron ne gre iz glave), naj kar ostane zamrznjen še nekaj časa.