Štrajfn maraton Martulk

Spet jaz. Razmere so pač za izkoristit. Z Meri sva šla na eno maratonsko pikanje nad Akom. Najprej sva se lotila Malega Oltarja, kjer naju je pod smerjo Bučer-Kristan dohitel Miha Močnik in skupaj smo odpikali to lepo smer. Potem smo se spustili proti Dovškemu križu in naciljali en lep štrajfen v Z steni. Spodaj je kar strmo, potem se naredi grapa, kjer je Miho potegnilo v klasičnem slogu umikanja težav v desno in na vrh in po Jugovi grapi v dolino. Z Marijo pa sva zlezla še en direktni štrajfen in prišla ven levo od vrha, od koder sva se spustila v Amfiteater, oziroma v Amfiča 😀 Tam sva si izbrala smer v S steni Škrnatarice, oziroma grebena Škrnatarica – Dovški križ. Ta se je izkazala za malo bolj resno, z mestoma delikantim plezanjem. V zgornjem delu sva plezala preveč desno in prišla v slepo ulico, kjer naju je ujela noč in sva nato z nočnimi manevri prišla nazaj v škripavec, po katerem sva izstopila na vrh stene. Sestop je bil nadvse zabaven in dolga zgodba.

Spet nismo našli nobenih podatkov o plezanju v Z steni Dovškega križa, zato smo si drznili štrajfn poimenovati Kepca, III+/4, 300m, klasični izstop Miha Močnik, direktni izstop Marija Jeglič in jaz. Škrnatarico je na debelo obdelal že Franček, vendar ni nobenih podatkov o smereh. Že preplezana ali ne, midva sva jo poimenovala Zabava druge stopnje, IV/4+, M, 70°-85°, 250m