Škrlatica & Dolkova špica

Odkar sem prvič stal v Veliki Dnini in se obrnil desno navzgor, sem gor, upajoč na kakšen štrajfn, sopihal še trikrat. Tudi precej ur za računalnikom sem presedel  in iskal, kje je kdo že kaj plezal tod pozimi, pa nisem nič našel. Če ima kdo kakšne informacije o vzponih na tem področju, z besedo na dan!

Spodaj je na žalost malo zmanjkalo razmer za direktni vstop, tako da sva šla okrog po letni varianti. Na snežišču je pogled navzgor obetal eno samo veselje. Ves čas sva plezala po razčlembah med najizrazitejšo grapo in skalaškim stebrom in v idealnih razmerah po slabih treh urah nenavezana zlezla do sončka. Na vrhu je razpoloženje na vrhuncu, dan je še mlad in glej ga zlomka, kako je lepo ofrajhana Dolkova špica! Po ekspresnem sestopu po grapi naciljava najlepši štrajfn v SV steni , in mimogrede odpikava še eno lepo smerco. Tudi o plezanju v tem delu nisva našla nobenih informacij(?). Če se res tam še nihče ni potikal, naj sliši na ime Gres, (IV/ AI4, 250m,  SV stena Dolkove špice), V Škrlatici pa levo sosedo Skalaške krstiva za Škripaško, (IV/ AI4, 500m, SZ stena Škrlatice).

Posebna zahvala gre cepinom, ki so se tokrat zvesto držali tako snega kot tudi rok, Elvis Jackson za ritem, Arhovi peti za podporo in srebrnemu golfu, za nesebični ovinek! Nedelja je bila res eno samo veselje! 🙂