V soboto sva z Mihom izvedla drugo mentorsko turo in se podala v Veliko Mojstrovko plezat Kovinarsko smer. V prvem raztežaju se mi je smer zamerila – malo zato, ker sem trmasto tiščala po isti liniji kot Miha, malo pa zaradi ledene skale. Pa se je kasneje vse izboljšalo, skala je postala manj krusljiva, prsti so se odtajal. Do tiste prečke, ki sem se je najbolj bala, sem bila že skoraj dobre volje. Družbo v steni sta nama delali dve dekleti s štajerskega konca. Na vrhu stene je vreme počakalo še toliko, da sva sendviče pojedla, potem se je pa ulilo.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.