V soboto sva z Janezom D. spet opremljala smeri v slovenskih vzpetinah nad gozdno mejo. Hornova je bogatejša za 2 klina. Eden je na sidrišču pod the kaminom, drugi pa v povratni prečki, ki obide najtežji del. To je hkrati tudi odgovor na Klemenovo uganko. A zdaj vama bom moral pa še za pir dat? 😀 Povratno prečko obvoza bi ocenil s P4 (psiho 4/5). Težave obvoza so sicer tudi okrog IV, ampak ko vidiš tisti, niti 2 cm zabit klin s prusikom v A0, te nič kaj nima se na to obešat. Verjetno druge drži, ampak s tako težkim nahrbtnikom kot je moj verjetno še nihče ni šel čez. 🙂 Smer po lepoti sicer nekaj srednjega, težave si lahko nalagaš sproti, orientacija pa ni tako huda, kot vsi strašijo. Prehodi so logični. Skala je vsaj v spodnjem delu res dobra, v samem kaminu, ki to sploh ni, pa glede kvalitete ni noben presežek. Izstop iz Hornovega kamina / zajede na levo zgleda veliko lepše kot desni obvoz, ampak se ga zaradi ocene nisem niti lotil. Pa nekako sva bila zmenjena, da slediva originalni smeri. 😛 V zadnji levi prečki pod oknom ne hodite na najvišjo polico, ker bo treba še nazaj dol. Kar po polici za rob. Gor te zvabi klin, ki je na zgornji polici. Ko si skozi slikovito Jalovčevo okno, se začne kondicijski detajl ture. Še ura hoda po Strehi do vrha Jalovca. Res morava začeti izbirati smeri pri katerih ne bo sestop najprej še nekaj ur navzgor. Horni Ferdo je bil kar kerlc, da je tole prvenstvil, solo. Res pa je, da takrat ni imel podora na začetku kamina. Aja, pa hvala lokalni in hvala zasebni taxi službi Sandra! Brez njiju bi bil že tako dolg dan še daljši.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.