Spominska Mirana Čerina

Pa nama je zopet uspel “drzni (iz)let”, sicer ne v istoimenski  smeri temveč v eni izmed sosednjih, kjer sva obujala “spomine” (prejšnjih ferjanovskih taborov na Ledinah, ker nama je letošnjega prekrižala bolezen, pa najine mladosti, kaj bi lahko pa nisva uresničila in blabla) v kratki simpatični smeri z neverjetno skalo. Edina pomanjkljivost, da bi si želel več odstavkov petice, ki je ravno pravšnja za dinote in časovne omejence, kot sva midva. Dostop je ravno prav dolg, da se malo ogreješ, smer niti ne bi bilo potrebno navrtati, saj bi vse lahko rešilo zadostno število pravih prijateljev za pasom.

Za konec pa naju za dobrodošlico, kajčešlepšga, na vrhu pričakajo narodnjaki (seveda sva si izbrala ravno tak dan, ko gre največ ljudi gor-bil je Dan Ratitovca)! Kot v filmu :).