Košutnikov turn – Westkante

V soboto sva šla z Nastjo in dokumenti k severnim sosedom, da sva prilezla nazaj v Slovenijo. Prvič sem plezal z žensko v kopni skali. Pa kljub temu je bilo več “ženskega čebljanja” iz ene od sosednjih smeri, kjer so plezali Sebastjan, Matevž in Bine. Bolj so govorili, bolj so se oblaki zgostili. Ko so s smerjo zaključili in sestopili se je razjasnilo. 🙂 Westkante je bila spet ena kljukica s seznama starih, neporavnanih planov. Lepa smer s kompaktno skalo, navrtanimi sidrišči in v spodnjem delu s svedri, za eno fotko je bilo pa tudi šodra vmes. Vstopna prečka je res uživaška in ravno pravšnja za ogrevanje. V wandbuch se nisva vpisala, ker je bila preveč vlažna. Detajl smeri je previsna poč, ostalo pa lepe in (spet) kompaktne, uživaške trojke. 🙂 Na vrhu pa dobro, da sta še bila dva Avstrijca, saj dobro skritega zadnjega sidrišča po vsej verjetnosti ne bi našel. Sestop mimo famoznega visečega mostu v ÖTK klettersteig, katerega prečenje bo ostalo za drugič. Čeprav se je časovnica malo zamaknila sva imela dovolj časa še za analizo, enega grosse und dunkel v Koschutahaus in Nastja vseeno ni zamudila na žurko. 🙂