V in okoli Parc National des Ecrins

Po lepih okroglih osmih letih, sem skoraj potočila solzico, ko smo se v večernih urah peljali mimo Briancona (avto je uspešno prestal operacijo izčrpavanja napačno točenega bencina). Prvotni cilj Orco je namreč dobesedno padel v močo. Briancon pa velja za enega najbolj suhih mest ob Alpah. Izbrali smo preverjeni kamp na koncu mesta l`Argentiere la Bessee. Komaj smo dobili plac, ker se je imelo za zgoditi in se tudi je Tout a bloc (mladinski pokal v balvanskem plezanju; insert: “Bravo naše!”). Naše glavno izhodišče za aktivnosti (športno plezanje, balvaniranje, dolge navrtane, hoja) je bilo mesto “Elfroad”. Uspeli smo plezati v sektorju Ecole (kratke, gladke, šolske), pri dolgih navrtanih pa smo se razkropili po sledečih sektorjih Palavar (gužvaa), Fissure (gužvaa), Orage, La Poire (gužvaaa), za balvaniranje smo si izbrali “en circuit za otroke” v Les Cahutes, z otroki pa smo pristopili (otroci so se donosili) do koče Refuge du Glacier Blanc. Sicer je bil en teden čisto prekratek za širše raziskovanje mnoštva plezalnih sektorjev izven nacionalnega parka, vendar smo vseeno šli še v bližino Val de Pres v sektor z apnencem La Bruza (napenjal se je moški del, ostali del se je knajpal v reki Claree), očitno popularen tudi pri drugih Slovencih. Parkirani samo avti s slovensko registracijo (bilo kuda Slovenci svuda)! Vse aktivnosti smo stlačili v en teden sledeči ljudje: Janez, John alias Beaky Buzzard za malčke, Polona, Aka, utroc + naknadno pridružena Nastja in Rok (najbolj prizadevnopridna plezalca). Če bi imela več časa, bi s seboj vzela tudi kolo, saj te podplati kar zasrbijo, ko gledaš vse navitonašpičene tipe in tiponke na spimpanih specialkah+ šla po avtogram do soseda Alexey-a v kampu, če bi oh le vedela, da bo on zmagovalec, heh.