Končno lepo vreme…

No pa se je le vreme malo zrihtalo…Po vsem majskem in junijskem dežju, je bila želja po hribih že zelo močna. Začelo se je z Dolomiti. S Tadejem sva v lepem in toplem vremenu splezala dve smeri v Tofani, par dni kasneje pa sva z Marijo zmrzovali v Cinah. Prvi dan sva plezali Raz kortinških veveric, drugi dan pa Casinovo smer v Mali Cini. Prišel je čas tudi za naše hribe. Prejšnji torek sva bila z Luko Stražarjem v glavni steni Križevnika. Pesti sva pokazala Sivemu vragu. V četrtek sva z Nastjo Davidovo ‘bile boj’ z meglo v Debeli peči in na koncu spremenili prvotni plan in se preko Parižanke podali

proti vrhu Debele peči. Drugi dan pa sva le prišli na svoj račun in v Vežici odplesali Ples v črnem. V nedeljo sva z Bojčem hodila po Žerjavici v Predostenju Križevnika. Konstantna smer v kateri so trije klini, še vsi trije od prvopristopnikov. Smer ima mogoče dve ali tri ponovitve. Vrhunska skala, lepi prehodi in nepozabno džemanje rahlo previsne ježkaste poči :). Na vrhu sva bila pošteno zmatrana, a ker sem bila za naslednji dan že vnaprej dogovorjena, niti nisem iskala kakih izgovorov. Z Janezom Svoljšakom sva se podala v Metropolis v Triglavu. Janez je smer preplezal prosto, js bom mogla pa mal počit in si za kosilo privoščit veliko skledo žgancov. 🙂