Živjo
Evo prvo javljanje iz Peruja. Štartali smo prejšnjo sredo, ter iz Benetk preko Londona leteli v Limo. Tam smo presedljali na avtobus, kateri nas je po osemurni vožnji dostavil v Huaraz, kjer nas je na postaji že čakal Slovencem znani gostitelj Emilio.
Prvi dan smo namenili počitku, ter nabavi hrane in opreme, ter spoznavanju mesta. Naslednji dan pa smo začeli z aktivno aklimatizacijo, ter se s kolesi peljali proti enemu izmed številnih jezer v okolici. dosegli smo višino 4000 metrov nad morjem in pri tem nabrcali dobrih 60 kilometrov. Seveda pri tem ni šlo brez težav, saj smo imeli gumidefekt tako na poti gor, kot tudi na poti navzdol. Agencija, katera je posojala kolesa nam je seveda dala rezervno zračnico, vendar pa je tudi ta imela dovolj lukenj za manjše golf igrišče. Je pa bilo vsaj flik dovolj.
Naslednji dan smo se spravili na pohod do lagune Churup, kjer smo si skuhali kosilo in nadaljevali s pasivno aklimatizacijo – spanje na kamnitih platah ob jezeru.
Nato pa smo, po zbiranju vse opreme in urejanju prevozov in oslov za prenos opreme, odpeketali v dolino Ishince. Tam smo tekom tedna opravili vzpon na Urus po normalni smeri, se prestavili na bivak pod Ishinco, kjer smo spali, in naslednji dan odšli na vrh. Z Andrejem Ježem sva vzpon opravila po direktni liniji, katere po dostopnih podatkih še niso preplezali (je pa ob hitrem krčenju ledenika, čez par let tudi ne bo več možno plezat, ker ledenika ne bo več…)
Poskusili smo še na Tocllaraju, vendar nas je pri tem ustavila snežna ploha na višini 5000 metrov, katera je pokrila razpoke na ledeniku, zaradi česar smo vzpon opustili.
Sedaj počivamo pri Emiliotu, ter se pojutrišnjem ponovno odpravljamo v hribe novim ciljem naproti…
Vsi se počutimo dobro, večjih težav s hranom, ali višino nimamo. Probleme pa nam dela lokalna pijača Pisco Sour, katera je odgovorna za nočno vandranje po včerajšnji vrnitvi iz hribov….
Zaenkrat zahvala:- Vertikala X
– Proteini.si
– Nikon
– Gornik
Banda pokvarjena uživaška! Kšn cervezo še v mojmu imenu spijte.