Vrho, Mihc, Bojč, Mare in jaz, kot predstavnica nežnejšega spola, smo se za podaljšan vikend odločili, da se zrealiziramo v balvanskih problemih v Maltatalu.
Mihc je dal pobudo. Mare je priskrbel kombi, ki je bil dovolj velik za 7 crashpadov ter prevzel vlogo kamermana in fotografa. Vrho je poskrbel, da je komunikacija v nemškem jeziku stekla. Tako smo se ostali zadovoljili s skromnim znanjem, kot je ja,ja; danke; guten morgen; bitte,…. Naš poliglot nam je prav tako zrihtal prenočišče, ki ga je bilo v teh prazničnih dneh težko dobiti. Bojč je skrbel za smeh, glasbene vložke med balvaniranjem, motivacijo in žicanje tobaka po celi Malti. Mene so pa za kuharico določili.
V soboto smo se najprej ustavili pri Gerhardu Schaaru, nakupili vodničke in izmenjali pirhe ter nekaj ja, ja-jev. Potem smo se nastanili v sobah na kmečkem turizmu. Avstrijci imajo očitno izredno zanimiv način sprejemanja strank, saj so ob prihodu na nas spustili 2 ogromna psa. Eden je bil širši kot daljši (tako debelega še nisem videla), drugi prav tako ogromen bernardinec. Vse so odtehtale zelo lepe sobe, občutek domačnosti, sprejetosti in prijazna lastnica. Ta nam je odstopila svojo kuhinjo, dva dneva pripravila odličen zajtrk in zjutraj ogovorila z nekim »Schlafen zu spett..« Po okusni večerji smo si odprli nekaj piv in si večere krajšali z igrico »ugani alpinista«. Zamisliš si enega alpinista, ostali sprašujejo, odgovarjaš z »ja« in »ne« in ko dobiš »ne« sprašuje naslednji.
Vreme je bilo vse tri dni sončno, proti koncu dneva pa je začelo popat, da se reče. Vrho je, kot balvanski modrec, zadnji dan povzel: »Ta balvaniranje je 80% pavze in 20% plezanja.« No ja…vseeno smo se cele dneve zaganjali v probleme čez meje svojih zmožnosti, se veselili prvih 7b-jev in 6b-jev, ter občudovali Anno Stor in Kiliana Fuschhuberja, ki sta nakazala. Pozdravit nas je prišel tudi Gerhard, ki se zavzema, da bi cela dolina postala odprta za plezalce in z njimi dobro funkcionirala. Njegov nov vodniček je pa tudi uporaben.
Glavo smo spočili, formo dvignili ter prehitro odšli domov. Prvi maj bo pa tudi kmalu tu…
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.