Begunjščica – Zeleniška smer

V soboto smo se zapeljali na Ljubelj. Že v dolini se je videlo, da je višje megla, ki pa se je skupaj z našim dostopom umikala po dolini navzgor. Stene so glede snega že od daleč videti bolj ubogo zato od bližje niti nismo šli pogledat. Že prej pa smo bili nekako dogovorjeni za Zeleniško. Tam je megla sicer vztrajala cel dan. K sreči se je ravno pod vstopom v smer nekdo že vrnil po drugi grapi in nas usmeril. Pričakali so nas trije skoki. Prvega je šlo nenavezano, pri drugem smo se navezali, za tretjega pa smo se bali, da bo treba obračati, a je šlo. Razmere so precej slabe. Kar je položnejšega terena je veliko mehkega snega in stalno ga še nasipa. Kjer je strmo, pa je večinoma suho in le poprhano s pršičem, da se ne vidi kaj je spodaj. Ponekod je na skali tudi led, ki pa večinoma odpade. Na vrhu smeri taka megla, da nismo vedeli kje je levo, kje desno, zato smo šli na bolje in se vrnili po isti smeri, z 1,2 spusta po vrvi. Smer je tako bogatejša za eno sidrišče. A sem že povedal, da je bila megla? No, skupaj z njo nas je cel dan preganjala še Hajdi.