V soboto, 12.12. 2015 smo se ob 8. Uri zjutraj zbrali pred Lidlom na Zlatem polju. Bilo je kar veliko otrok, zato smo se odpravili z tremi vozili- dvema kombijema in osebnim avtomobilom. Vseh skupaj nas je bilo 19( od tega 16 otrok in 3 trenerji). Hrana in vse potrebno je bilo hitro v avtomobilih in že smo bili na poti proti naši končni destinaciji- Mitterdorfu.
Ker je pot nekoliko suhoparna, namreč večino časa se pelješ po avtocesti, se je tudi tokrat kar malo vleklo. Za pot smo potrebovali dobre štiri ure, a je na koncu ves ta čas poplačan, saj smo prispeli v sončen Mitterdorf. Sama hala stoji nekoliko iz mesta, na samotnem mestecu, poleg katerega je še nogometno igrišče in v okolici travniki.
Preden smo pričeli s treningom, je sledila malice, za katero je bilo odlično poskrbljeno, otroci pa so bili res pridni, saj nihče ni kompliciral in se je za vsakogar našlo nekaj. Končno je sledilo plezanje. Najprej smo se dobro ogreli v krogu. Vsak je pokazal vajo za ogrevanje, pri čeme je res zanimivo, da si vsak res zapomni nekaj. Nato je sledilo ogrevanje na balvanski stenci, kjer so otroci naprej sami poplezavali, nato pa so plezali sestavljene balvane. Po dobri uri so se odpravili na štrik. Razporedili so se po parih, tako da so lahko vsi plezali večino časa. Seveda je prišlo umes tudi do čakanja, saj je bila hala polna, na steni in na tleh je bilo res kar dosti plezalcev. Vendar lahko rečemo, da so se otroci naplezali. V Mitterdorfu je res velika prednost to, da vsak najde nekaj zase- smeri je skoraj da nešteto in pri tem moramo poudariti, da so smeri lahko zelo lahke, lahko pa tudi zelo zelo težke. Dodamo lahko še, da je tukaj tako previs kot tudi plate in si lahko res vsak posameznik poišče smer po svojih željah. Mislim, da je tisti dan najbolj “zažgal” previs, kjer so plezalci morali splezati čisto od spodaj na sredinski steni pa do vrha previsa. Smeri so res kar dolge. Povprečno so plezalci šli prvi dan okrog 8-10 smeri, s čimer smo bili trenerji zelo zadovoljni, saj so res pridno plezali in nihče se ni pritoževal. Po končanem plezanju je sledil še temepljit strečing, da naslednji dan ne bi bilo skoraj nič musklefibra. Sledil je odhod okrog 19.00 ure in nato priprava večerje. Na meniju so bili špageti boloneze in čaj. Ko smo vse pospravili je sledilo tuširanje, nato pa družaben večer. Trenerji smo pripravili kviz o plezanju, pantomimo in dveh miselni igri, pri katerih je morala sodelovati celotna skupina. Mislim, da je vse skupaj kar dobro izpadlo in so se otroci zabavali. Okrog 11 ure je vse potihnilo.
V nedeljo zjutraj so vsi pridno ustali že pred dogovorjenim časom in ob 9. Zjutraj so skoraj vsi še pozajtrkovali. Nastanjeni smo bili nekih 10 minut z avtom stran od Mitterdorfa proti Dunaju. Ko smo pospravili sobe in nato še kuhinjo, se napakirali v avte, smo bili že na poti proti steni. Bili smo pridni in že okroh 10 ure plezale. Nekoliko je bilo slušati stokanje v smislu, “pečejo me blazinice”, “vse me boli”, vendar se mi zdi, da smo vseeno naredili dober trening. Po nekaj uricah, ko so se otroci res dobro ogreli, so zaplezali in na koncu jih skoraj nismo mogli ustavit. Tisti dan so šli povprečno od 4-8 smeri. Seveda smo jim pomagali in poiskusili najti smeri, ki jim odgovarjajo in so bile tisti dan primerne za njih, da ne bi bilo kakšne nepotrebne slabe volje. Umes je sledila malice. Okrog 17.00 smo se začeli pakirati in se odpravljati proti domu.
Vožnja proti domu je potekala normalno, brez večjih zapletov in okroh 20.00 smo prispeli nazaj v Kranj.
Tabora so se udeležili: Tim, Gal, Lea, Karin, Rebeka, Klara, Brina, Petra, Lana, Anuška, Neža, Lin, Neja, Izabela, Tjaša in Meta. Trenerji na taboru pa smo bili: Dominik in Katarina Fon ter Jera Lenardič.
Jera Lenardič
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.