V četrtek sva z Domnom Kastelicom z Montenversa dostopila pod severno steno Aiguille Sans Nom, kjer sva prespala pod balvanom. V petek sva vstopila v smer in preplezala njen spodnji del ter prespala na snežišču. Razmere so bile kar zanimive, saj sta bile poči v najtežjih dveh raztežajih ledene, led pa večinoma ni držal. Po 300m snežišča sta naju v zgornjem delu stene čakala še dva težja raztežaja, ki pa sta bila bolj kot ne brez ledu. Po preplezani smeri sva nadaljevala po grebenu proti Aiguille Verte in malo pod vrhom prespala. Noč je bila vetrovna, malo je padal tudi sneg, tako da sva se zjutraj zbudila zamedena s snegom. V slabi vidljivosti sva poizkala začetek Whymper koluarja in po njem sestopila s spusti po vrvi. S šprintom po lestvah nazaj na Montenvers pa sva na srečo ujela tudi zadnji vlak v dolino.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.