Nad Vršičem + Dolgi hrbet – Jubilejna smer

Da ne bo preveč mrtvila v teh deževnih dneh …
Pred dvema tednoma sva se s Piskarjem popoldne zapeljala na Vršič, da preveriva, če sploh še znava plezati. Čez Steber ob Kamenkovem kaminu sva bila presenetljivo hitro in ker je bilo do teme še nekaj časa, sva se podala še pod steno Grebenca in preplezala Pocarsko. Smeri res nista takšni, da bi se človek z njima bahal, sta pa čisto prijetni za vplezavanje in pucanje prahu z opreme.
Prejšnji petek pa sva se raje kot na šiht zapeljala na Jezersko in v ranem jutru začela z dostopom do stene Dolgega hrbta, v kateri so pred skoraj petdesetimi leti Kranjčani splezali Jubilejno smer, ki me je matrala že nekaj let. Ker poznava vse akterje takratnega vzpona, je bil vzpon zanimiv že s te plati, oba pa sva se na vrhu stene strinjala, da sva splezala prav lepo smer. Pa še suha je bila, kar je bilo v tem poletju tudi za pričakovati.
Smer je dobro opremljena (zlasti luftig prečka), kakšen klin/metulj/zatič pa vseeno pride prav. Tudi vršni del, ki sva ga plezala po originalni levi varianti, se nama je zdel povsem prebavljiv in ni tako zelo krušljiv, kot ga nekateri opisujejo. Sva precej bolj preklela sestop po zašodrani poti pod Mlinarskim sedlom. Seveda je imel musklfiber naslednja dva dneva žurko.
Fotke z Jubilejne so bolj švoh, ker je imel eden ta glup aparat s sabo, ta drugi pa ta glupo torbico.