Turo sva z Mihcem začela v petek, ko sva se sprehodila do bivaka pod Špikom kjer sva prenočila in si napolnila baterije za sobotni vzpon v Frdamanih policah. Plezala sva smer Schinko-Bischofberger, katere stopnja težavnosti ne pove vsega o smeri. Smer je *kompleksna* in zahteva visoko stopnjo koncentracije, ki ne popusti od vstopa pa vse do vrha. Razčlenjenost skale se v smeri odraža tako na pozitiven, kompakten način, kot tudi obratno. No tega obratno bi lahko bilo malo manj 🙂 Sicer je smer imponzantna z lepimi, logičnimi prehodi, ki te popeljejo preko stene in te pošteno izčrpajo. Ko se razveseliš vrha te čaka še nekaj metrov prečenja grebena frdamanih polic, nato pa doooolg sestop, štopanje in na koncu hladno pivo pri Aljažu!
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.