Kalymnos

Dva Matjaža, en Anže, ena Neža – vsi iz PK Loka, in en jaz smo se odpravili na Kalymnos frikat!

Do Bergama z avtomobilom, na otok Kos nas je peljal Ryanairov Boeing 737, do Pothie na Kalymnosu zibajoča ladjica in do našega baznega tabora v Masouriju taxist Nikolaj 🙂 Mimogrede nam je razložil, ko se je njegova Toyota bližala 900.000 prevoženim km, da so pred krizo imeli na otoku 30 policistov, sedaj jih je pa 15. Ampak – trije so na bolniški, trije v pisarni, dva na dopustu, dva pijeta kavo in uzota…na koncu je ugotovil, da dela verjetno le eden. Temu primerna je seveda kultura voznikov na otoku.

Bivali smo v apartmajih, 10 eur na noč, jedli smo dosti tudi zunaj, cene nižje kot pri nas, hrana po večini odlična. Ujeli smo tudi praznovanje Velike noči – en teden kasneje kot pri nas. V mesto Pothia se napoti praktično ves otok, predstavlja se tipična grška glasba in tradicionalni plesi in še najbolj zanimiv del – iz pečin nad mestom mečejo dinamit! Stvar poka zeloooo konkretno, po mestu se tresejo šipe in na koncu že kar malo bolijo ušesa.

Vreme je bilo tako-tako, precej vetrovno, nekaj dežja, ampak ko je zadnje dni pripekalo sonce, smo vseeno rekli, da je bolje, da malo piha. Morje ni prav toplo, ampak vseeno smo se parkrat kopali.

Prvi dan smo šli plezat nad Masouri v sektor Poets, kjer smo nekateri prvič okusili res odlično kvaliteto skale na otoku. Naslednji dan je sledil sektor Spartacus, kjer je sicer malo deževalo in malo bolj pihalo, ampak vseeno smo potipali plezanje po kapnikih. No, Anže se je komaj ogrel, je že napadal Daniboya, ampak je bila žal že tako zelo težka smer po vrhu vsega še mokra.

Po Spartacusu je sledil Arhi – spet se je našlo za vsakogar nekaj, od plat z zelooo ostrimi grifi, do previsnih smeri s kapniki. Nato sektor Iliada – Anže se je malo resneje pohecal in zlezel 7c na pogled, ostalim pa ni šlo tako zelo super :=)

Spet je bilo malo dežja in sledilo je plezanje v sektorju Odyssey, večinoma so tu zelo težke smeri, če pa pada dež, je pa izbire še manj 🙂 Anže spet zlezel 7c – Polifemo, tokrat z malo več boja. Aja, vmes sem na prošnjo dveh luštnih angležinj malo pofotkal njen poskus v enem 8b. Zgleda, da ni prej pogledala filma od Ondre iz te smeri:)

Nato smo šli v sektor Zeus, po obupno grdem in nevarno navrtanem 6bju mi je v drugo uspelo splezati smer Kallisto 6c+/7a in sem bil glede na kratko plezalno kariero zelo vesel tega vzpona. Sicer sem šel samo še eno smer dvakrat plezat, ker mi nekako več šteje plezanje na pogled in izkušnje, kot pa goli rezultati, pa še več kot 1.600 smeri imajo…oba Matjaža sta pa v tem sektorju zlezla še 7b. Fajn dan skratka.

Nato so sledili še napadi na smeri v sektorju Grande Grotta, ampak je bila utrujenost vseh že malo prevelika za kakšno podiranje rekordov. Od spodaj navzgor še ne zgleda tako strmo, ko si pa enkrat v smeri je pa vse skupaj nekaj takega, kot da bi barval cerkven strop, kot se je nekdo izrazil. Plezali smo nato še v sektorju Panorama, verjetno sem pa tudi kakšnega izpustil, pa smo vseeno bili tam 🙂

Mineval je 10 dan izleta in ko je še iz četrte blazinice na prstih pritekla kri je bil res čas za odhod in zjutraj skoraj direktno v službo. Na Kalymnos se pa vsekakor še vrnem.