Z Nastjo sva se potepali po Dolomitih. V ponedeljek zvečer sva se pripeljali na razmočeno parkirišče pod Roccheto Alto, Bosconero. Ponoči je še deževalo, a sva se zjutraj, z veliko željo po plezanju, odpravile mimo koče Casera di Bosconero, pod steno. Plezali sva smer KFC. Smer je res lepa, opremljena, pokonci in je bila suha, razen enega raztežaja s sluzastimi in mokrimi podprijemi, kjer žal ni šlo brez pomoči kompleta. Drugi dan sva plezali v Moiazzi. V steni Croda Spiza sva si izbrali smer Per Claudio. V smeri je nekaj svedrov. Prevladujejo plate, v najtežjem raztežaju pa te čaka previsna zajeda. Za tretji dan nama je vreme pokvarilo plane. Jutranji dež naju je spravil nazaj v spalke. Dan za premik na kočo Falier pod Marmolado…v petek zjutraj sva vstopili v smer Tempi moderni. V prvem raztežaju doživiš marsikaj. Najprej te zebe, ti zanohta, odnohta, pol zašvicaš, se treseš, navija…v drugem poskusu nama je šlo bolje..naprej pa je smer konstantna in ne popušča. Tudi v lažjih raztežajih ornk plezaš in se ukvarjaš z orientacijo. Ker nisva bile najhitrejše, sva iz stene izplezale s čelkami(zanimiva izkušnja) in z obvozom oz. pobegom v sosednjo smer Gonjo. Vsaj vreme je držalo z nama. Zanimiv je bil še sestop po zmrznjenem snegu v dolino in jutranje štopanje nazaj do parkirišča. Marmolade sva se dodobra najedle :)..sledil je povratek domov. V nedeljo pa sva se s Klemzijam šla ‘razplezat’ v Sekločevo smer v Debelo peč…zdj pa kot naročeno, kšn dan slabega vremena.
Bravo punci! 🙂