Srebrnjak – Bratovska smer

Za vikend smo se odpravili v prelepo Trento. V soboto sva šla z Alešom plezat Bratovsko smer v Srebrnjaku. Dostop in orientacija nama nista delala težav, ljudi pa tudi ni bilo. Super začetek dneva in nadaljevanje še boljše. Smer je namreč ena najlepših za moje pojme. Skala je zelo kompaktna, opremljenost dobra, težavnost pa konstantna. Vmes sta naju dohitela in z dovoljenjem prehitela dva plezalca. Ko sva jih videla “leteti” mimo v čevljih, nama je kar malo zbilo moralo. Na vrhu sva potem od nekoga izvedela, da je bil eden od njiju Marko Prezelj, kar je hitro popravilo nizko samopodobo 🙂 Sestop pa je bil čisto drugačna zgodba kot vzpon. Trikrat je bilo treba abzajlati, ob prihodu v gozd pa je začelo še deževati. Ob hitrem sestopanju sva tako nekako izgubila občutek za smer in sledil je dvourni orientacijski tek v iskanju planine Zapotok. Končno nama jo je uspelo najti in zmatrano sestopiti, za nagrado pa se je prilegla obilna mehiška večerja v kampu Korita. Krasen vikend.